Glavni cilj bo prebuditi strah, kar pa v času leta, ko dnevi postajajo vse krajši in je temnega dela dneva vse več, ni težko. "V jesenskem oz. zimskem času zaradi spremenjenih naravnih pogojev pri posameznikih prihaja do t.i. sezonske afektivne motnje ali zimske depresije," je pojasnila predsednica Društva študentov psihologije Slovenije Blažka Plahutnik Baloh. Motnja je po njenih besedah podobna obliki depresije, pri večini pa se simptomi začnejo pojavljati v jesenskem času.
Tipični simptomi motnje so težave z jutranjim zbujanjem, prekomerna utrujenost, pomanjkanje energije, želja po uživanju ogljikovih hidratov in povečanje telesne teže. Poleg tega so simptomi tudi tesnoba oz. anksioznost, upad libida in upad želje po socialnih stikih, je dodala.
Vzrok omenjene motnje je po dosedanjih raziskavah prilagoditev na zimske pogoje, ki se pojavlja pri vseh živih bitjih in se je pri ljudeh v nekoliko drugačni obliki ohranila skozi evolucijo, pravi Plahutnik Balohova.
Moč humorja in norčevanja kot orožje proti strahu
Strah je eno izmed osnovnih čustev, ko se počutimo ogrožene, strah pred smrtjo pa je lahko med vsemi strahovi najmočnejši. "Naši predniki so se strahu pred smrtjo uprli z najmočnejšim orožjem, ki ga ima človek na voljo, to pa je moč humorja in norčevanja," je ameriški avtor Sam Portaro zapisal v svojem vodniku po manjših praznovanjih iz konca 20. stoletja.
Ideje za like, ki se pojavljajo v noči čarovnic oz. halloweenu, prihajajo denimo iz romanov o Frankensteinu, grofu Drakuli in iz druge podobne literature ter iz klasičnih filmskih grozljivk. Motiv lobanje, ki ga povezujejo z Golgoto v krščanski tradiciji, pa naj bi opominjal na minljivost človekovega življenja in se zato v noči čarovnic pogosto pojavlja.
Maraton grozljivk in izbiranje naj čarovnice
Med številnimi prireditvami, ki se bodo zvrstile danes, bo tradicionalni maraton grozljivk v ljubljanskem Kinodvoru. V dvorcu Rakičan pa bodo prireditev Ples - noč čarovnic, ki se bo začela že ob 11. uri, v prvem delu namenili predvsem družinam. Proti večeru se bodo zvrstili glasbeni nastopi, izbirali pa bodo tudi naj čarovnico.
Noč čarovnic, noč z 31. oktobra na 1. november, po navajanjih etnologov izvira iz keltske tradicije. Kelti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom, praznovali praznik samhain, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje. Kasneje je pri Angležih z nastopom krščanstva praznik prekril anglosaksonski halloween, kar je skrajšana oblika za "all hallows' eve" oz. za predvečer dneva vseh svetnikov.
