Nikoli si ne bi mislila, da bo moj največji ljubimec v življenju pesnik. Nisem pretirana
ljubiteljica poezije in prav zares sem vse presenetila, ko sem se spečala s pesnikom iz Postojne.
Bil mi je pač všeč, ujela sva se v določenih pogledih in ni se mi zdelo škoda časa, ki sva ga
namenjala drug drugemu. Ponavadi je prespal pri meni v Ljubljani, saj je imel tukaj tudi službo in
bi bila pot do Postojne ter nazaj vsak dan popolnoma nepotrebna. Ob njem sem pričela spoznavati
čare romantike in trenutka, ki si ga mora vsak človek po svoje prikrojiti, kot mu ustreza. Tako sva
v dolgih večerih mojo spalnico opremila s svečami, eteričnim oljem in pogasnila luči.
Pogled na tako preurejeno spalnico je bil že z vrat naravnost veličasten. Mir, ki se je v ta
prostor naselil, je bil nekaj povsem novega zame. On je ležal v spodnjicah na sredi moje velike
postelje, pred seboj pa držal nepogrešljiv blok ter zapisoval svoje poetične misli. Ko sem legla
poleg njega, sem oko vrgla na napisane besede, ki pa so v meni prebudile neko dotlej še neodkrito
strast. Čustva, ki so ob branju tistih vrstic privrela na plan, so bila zelo močna in z besedami
jih ne znam opisati.
V istem hipu sem si bolj kot vse na svetu zaželela ljubljenja z njim, s človekom, ki je bil
zmožen napisati tako vzburjajoče besede. V pesmi sem prepoznala sebe, kako se prebujam po burni
noči poleg njega in hrepenim po njegovih dotikih, še preden povsem odprem zaspane oči. Potisnila
sem njegov blok vstran in mu namesto pisala ter papirja ponudila sebe. Želela sem si, da bi svoje
neizpete misli izrazil preko mene, me uporabil za orodje in ustvaril poezijo, ob kateri bi
prihajalo obema. Prvikrat sem se ljubila z njim in bila sem polna vprašanj o tem, kaj naj
pričakujem od takšnega sanjača. Bo pokazal izkušnje, iz katerih je črpal svoj navdih, ali pa bom
ugotovila, da gre le za nikoli doživete trenutke, ki si jih le silno želi? Upala sem, da bo tisto
prvo, na koncu pa je bilo vse skupaj popolno. Pri vsaki stvari si je vzel čas, nikoli se mu nikamor
ni mudilo, kar mi je bilo na njem še najbolj všeč.
|
Pesnik si je vzel čas. © iStockphoto |
Bila sem medena kot še nikoli in upala, da ne bo nikoli prenehal. Poezija mi je postala neverjetno privlačna, erotična in polna čustev, po katerih sem iz dneva v dan bolj hrepenela. Na trenutke je zastal, nato pa se z rokami potegnil višje k meni ter mi šepnil na uho, ali si želim vsega, kar mi lahko ponudi. Seveda sem si želela, in to še kako. Nisem se spomnila, da bi ga videla slačiti si hlače, toda bil je že popolnoma gol in v naslednjem trenutku sem že lahko pobliže spoznala njegovega korenjaka, ki se je z velikim veseljem izgubljal v vlažni vagini in pričel pisati eno lepših pesmi mojega življenja. Spomnila sem se besed svoje prijateljice, ki je dejala, da moj pesnik verjetno še seksati ne zna. Preko lic se mi je raztegnil prešeren nasmešek, ko sem pomislila, kako presenečena bi bila, ko bi naju tisti trenutek videla.
Jezdila sem ga kot v najlepše napisani erotični prozi, pa zopet padla pod njega in ovijala svoje dolge noge okoli njegovega potnega hrbta, ki je neumorno polzel pod njimi, da bi bi mi podaril čim večji del tistega dela telesa, ki me je tako močno zadovoljeval in mi čaral vse tiste trenutke sreče. Bila sem presrečna, da sem ga spoznala, tudi on pa ni skrival navdušenja nad menoj. Medtem ko me je močno stiskal za napeti ritnici in mi svojega korenjaka potiskal do skrajnih meja, mi je na uho zašepetal, da še ni srečal lepše in pohotnejše ženske, ki bi na tako drzen način z njim delila trenutke intimnosti. Te besede so me navdale s ponosom in pogumom za še naslednjih nekaj minut, ki so se izkazale za najbolj orgazmične trenutke mojega življenja.
Kot je kasneje zapisal:
"Prihajalo ji je, kot bi pravkar sedla na ud samega Boga ljubezni,
njeno drhteče telo pa kot bi kazalo stanje nevarne bolezni.
Orgazem je napolnil njen um, ki je tako postal njegov,
za vedno, za vekomaj in na veke vseh vekov."
Amen
