Magazin
134 ogledov

Prekrasen tandemski let

Moja roka je zlezla za njegove hlačke, njegova pa k moji vlažni muci ... Žurnal24 main
Prijatelju je uspelo, da me je prepričal v nekaj, kar sem si obljubila, da za živo glavo ne bom storila nikdar. Z njim sem se odpravila na tandemski polet z jadralnim padalom.

Prijatelju je uspelo, da me je prepričal v nekaj, kar sem si obljubila, da za živo glavo ne bom storila nikdar. Odpravila sem se z njim na tandemski polet z jadralnim padalom. Bila sem noro zaljubljena vanj, toda do česa več še nisva prišla. Prav zato mi je bila vsaka minuta v njegovi bližini še kako všeč. In v tem primeru se je dalo zares govoriti o konkretni bližini. Dobesedno opasal si me je pred sebe in že sva drvela po hribu navzdol proti dolini. Ves čas me je miril, naj ne zganjam panike in se le prepustim prekrasnemu razgledu. Imel je prav in že kmalu sem lahko v popolnem zaupanju v njegove sposobnosti uživala in se veselila njegove tesne bližine. Kot da ne bi bila v nevarnih višinah, sem začela misliti na neumnosti. Vpila sem, da še dobro, da sva tako na debelo oblečena, sicer bi se lahko še kaj pripetilo. Ni mi odgovoril in verjetno me niti slišal ni. Nato pa sva se nenadoma začela spuščati in zdelo se mi je, da ne gre za načrtovan pristanek.

Znašla sva se Bogu za hrbtom, se odpela in pospravila padalo. Dejal je, da nekaj ni bilo v redu z vetrom in po radijski zvezi obvestil brata, naj pride po naju. Ne vem, zakaj, toda uporabil je stavek "Koda 3". Kaj naj bi to pomenilo, nisem vedela, zdelo pa se mi je, da gre za neki njun medsebojni dogovor. Ko mi je rekel, da prevoza ne bo še dobro uro, se mi je začelo počasi svitati, za kaj gre. Sedela sva drug ob drugem in se pogovarjala o letenju ter nevarnostih, ki prežijo na letalce. Jaz pa sem iz svojih izkušenj dodala, da so v nevarnosti tudi letalci in vsi ostali moški, ki se na samem znajdejo ob meni za dobro uro. Nasmejal se je moji grožnji v šali in odvrnil, da se me prav nič ne boji. Roko mi je postavil na koleno in jo začel pomikati vse višje in višje. Mislila sem, da me bo razgnalo od vzburjenja, ko je prišel do konca. Spontano so temu sledili poljubi in začelo se je odpenjanje ter slačenje iz nerodnih oblek, pod katerimi pa sva bila le v spodnjem perilu. Tudi to nama ni predstavljalo kakšne resne ovire, tako je moja roka brž zlezla za njegove hlačke, njegova pa k moji vlažni muci. Še enkrat sem ga vprašala, ali imava zagotovo dovolj časa za te zadeve, on pa mi je le na kratko odgovoril: "Koda 3."

Počutila sem se zares pohotno tam sredi prelepe pokrajine. © iStockphoto

 
Torej sem imela prav, ko sem pomislila, da imata z bratom nek dogovor okoli te kode. Padalo se je izkazalo za nadvse uporabno posteljnino, v kateri sva se kmalu začela izgubljati. Prav nobene sramežljivosti ni poznal ta moj padalec in kar direktno je vprašal, ali ga kdaj vzamem v usta. Odgovorila sem mu, da ravno pogosto ne, lahko pa tokrat naredim izjemo. Bil je nadvse vesel mojega odgovora, še bolj pa mojih vročih ustnic na svojem trdem korenjaku. Počutila sem se zares pohotno tam sredi prelepe pokrajine, daleč naokrog ni bilo nikogar in zdelo se mi je, da lahko počnem prav vse, kar si zaželim. Za hip me je prestrašil, da naju morda opazuje kak lovec s svojim daljnogledom, nato pa me vendarle pomiril, da jih tam okoli ni. Nisem vedela, ali mu lahko verjamem, toda padalo naju je tako lepo zakrivalo v rahlem vetru, da je bila vsaka bojazen odveč. Po pravici povedano se mi ni dalo prav nič več ljubimkati in zapeljevati. Zaželela sem si čvrstega seksa, brez vsakršnega spoštovanja. Verjetno je bil za takšno razmišljanje kriv svež zrak in samoten kraj, toda nisem vedela, kako naj začnem.

Potem pa sem le na lepem vstala in legla na sredino padala, razmaknila noge in dejala: "Daj me ... močno me daj!" Prav nič ni odlašal s svojim trdim orodjem med nogami in je takoj krenil nadme. Z rokama je padel tik ob moje rame in že v naslednjem trenutku zaril svojega korenjaka globoko v pohotno češpljo. Zaječala sem na ves glas, da se mi je zdelo, da slišim celo svoj odmev, nato pa sem se s pogledom zazrla v jasno nebo in se prepustila domišljiji. K sreči njegovega brata zares ni bilo še kar nekaj časa, zdelo pa se mi je, da je še kako dobro vedel, za kaj gre, ko je prišel do naju.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.