Igralec Uroš Fürst o stand up komediji, New Yorku, Zrnecu, Đuru in monokomediji Jamski človek, ki si jo lahko ogledate v sredo ob 21. uri v Križankah.
Bivši newyorški župan je po tej predstavi poimenoval ulico. Ni to bizarno?
Je. Mislim, da je Giuliani zelo praktičen človek. Predstava pripoveduje o tem, da je treba odnose rešiti, ker je to osnova civilizacije že od nekdaj. Tudi pri nas bi se lahko kakšna ulica tako imenovala.
Menite, da bi bil ljubljanski župan za to?
Ne vem, v sredo menda pride na predstavo. Bomo videli, kaj bo rekel.
O odnosih med moškim in žensko je bilo pri nas že veliko predstav, na primer 5moških.com. Se recept za uspešnost skriva v odnosih?
Jamski človek je bila ena prvih predstav, ki je govorila o razlikah med spoloma. Nastala je leta 2002 in mnoge predstave so se zgledovale po njej. Odnosi med moškim in
žensko so pač nekaj, kar vedno funkcionira, kjer se vedno vsi najdejo – tako tisti, ki so
že odcveteli, kot drugi, ki so morda drugače usmerjeni. Odnosi so zakladnica komedije in vsak se
lahko v njih najde.
V čem se najdete vi?
O tem, da bi se našel v klišejskem vzorcu moškega ali ženske, ne želim debatirati. Predstava govori o nečem, kar je s klišeji najlažje povedati. Zanimivo je, da sem pred nekaj dnevi gledal zadnji film Woodyja Allena Whatever Works, ki je sestavljen iz samih klišejev, govori pa nekaj zelo preprostega. Allen tudi sam trdi, da se da s klišeji najbolj preprosto in najbolj jasno kaj povedati.
Študirali ste tudi v Ameriki. Ste si tam ogledali Jamskega človeka?
Ne. Nisem vedel za predstavo, mi jo je pa kasneje omenil prijatelj iz Nemčije, s katerim sva tam skupaj študirala in je eden izmed prvih nemških "Cavemanov".
Zakaj ste se vrnili?
Zagotovo zaradi tega, ker mi za preživetje ni bilo treba več delati kot natakar. Tudi spekter vlog, ki sem jih imel na razpolago v Ameriki, je bil bistveno ožji. Lepo se je vrniti in ne vem, če bi si želel biti eden tistih, ki ostanejo za vsako ceno, samo da živijo na "strehi sveta". New York je osamljeno mesto, saj imaš prijatelje, a je vseeno drugače.
Torej so v Sloveniji pogoji za igralce boljši?
Niso, zanimalo me je delo v profesionalnem teatru in v Ameriki ga zelo težko dobiš.
Kako to, da ste se potem odločili za stand up šov?
Predstava ni popolnoma klasičen stand up šov. Je monokomedija s prvinami stand upa in vse to se ne izključuje z resno igro.
Lahko primerjamo slovensko stand up komedijo s tujimi?
Ne moremo. Ravno sem obiskal New York in sem si ogledal nekaj stand upov. Američani imajo daljšo tradicijo, tako kot je na primer tudi tradicija Hollywooda v primerjavi s
slovensko filmsko industrijo veliko daljša.
Ali igralci dosegajo ameriški standard?
Mislim, da ga marsikdo tudi presega, a ne gre za to. V Ljubljani je težko odpreti lokal, kjer bi imel na sporedu stand up. Pri nas je stand up komikov še vedno malo. Saj imamo Panč, a še vedno ni dovolj, da bi lahko odprl lokal in bi se tam izmenjevalo osem ljudi na večer. Sicer pri nas to najbolj obvlada Zrnec, kar je dokazal z vodenjem Viktorjev, in zagotovo še kdo drug, vseh niti ne poznam.
Se kdaj z režiserko Natašo Barbaro Gračner niste strinjali?
Seveda. Od začetka se je zavzemala za predstavo v zborni slovenščini. Kasneje se je izkazalo, da je imela prav. Prebredel sem vso Slovenijo, da ne govorim o Kanadi, Berlinu ... Z lokalno govorico ne šarmiraš vedno.
Naša mala klinika uporablja lokalne govorice ...
To je posledica razmer v naši zabavni industriji. Spretni Đuro lahko iz malo denarja naredi veliko muzike, ni pa to standard, ki bi si ga želel dosegati, kvečjemu presegati.
Kaj jamskega je ostalo današnjim ljudem?
Ogromno. Na primer to, da smo moški po nagonu na neki način lovci in so ženske nabiralke. Upam, da bo tako ostalo.
Je. Mislim, da je Giuliani zelo praktičen človek. Predstava pripoveduje o tem, da je treba odnose rešiti, ker je to osnova civilizacije že od nekdaj. Tudi pri nas bi se lahko kakšna ulica tako imenovala.
Menite, da bi bil ljubljanski župan za to?
Ne vem, v sredo menda pride na predstavo. Bomo videli, kaj bo rekel.
O odnosih med moškim in žensko je bilo pri nas že veliko predstav, na primer 5moških.com. Se recept za uspešnost skriva v odnosih?
Jamski človek je bila ena prvih predstav, ki je govorila o razlikah med spoloma. Nastala je leta 2002 in mnoge predstave so se zgledovale po njej. Odnosi med moškim in
|
Ne vem, ali bi si želel biti eden izmed tistih, ki ostanejo za vsako
ceno, samo da živijo na "strehi sveta".
Uroš Fürst
|
|
V čem se najdete vi?
O tem, da bi se našel v klišejskem vzorcu moškega ali ženske, ne želim debatirati. Predstava govori o nečem, kar je s klišeji najlažje povedati. Zanimivo je, da sem pred nekaj dnevi gledal zadnji film Woodyja Allena Whatever Works, ki je sestavljen iz samih klišejev, govori pa nekaj zelo preprostega. Allen tudi sam trdi, da se da s klišeji najbolj preprosto in najbolj jasno kaj povedati.
Študirali ste tudi v Ameriki. Ste si tam ogledali Jamskega človeka?
Ne. Nisem vedel za predstavo, mi jo je pa kasneje omenil prijatelj iz Nemčije, s katerim sva tam skupaj študirala in je eden izmed prvih nemških "Cavemanov".
Zakaj ste se vrnili?
Zagotovo zaradi tega, ker mi za preživetje ni bilo treba več delati kot natakar. Tudi spekter vlog, ki sem jih imel na razpolago v Ameriki, je bil bistveno ožji. Lepo se je vrniti in ne vem, če bi si želel biti eden tistih, ki ostanejo za vsako ceno, samo da živijo na "strehi sveta". New York je osamljeno mesto, saj imaš prijatelje, a je vseeno drugače.
Torej so v Sloveniji pogoji za igralce boljši?
Niso, zanimalo me je delo v profesionalnem teatru in v Ameriki ga zelo težko dobiš.
Kako to, da ste se potem odločili za stand up šov?
Predstava ni popolnoma klasičen stand up šov. Je monokomedija s prvinami stand upa in vse to se ne izključuje z resno igro.
Lahko primerjamo slovensko stand up komedijo s tujimi?
Ne moremo. Ravno sem obiskal New York in sem si ogledal nekaj stand upov. Američani imajo daljšo tradicijo, tako kot je na primer tudi tradicija Hollywooda v primerjavi s
Smeh pod zvezdami |
|
Križanke: Jamski človek (26.8. ob 21.00)
Ljubljanski grad: Švejk (26.8.), Šef šefica (27.8.), Učitelj (28.8.), Laži, ampak
pošteno (29.8.), Agencija za ločitve (30.8.). Od tišine do glasbe (31.8.). Vse predstave se
pričnejo ob 21. uri.
|
Ali igralci dosegajo ameriški standard?
Mislim, da ga marsikdo tudi presega, a ne gre za to. V Ljubljani je težko odpreti lokal, kjer bi imel na sporedu stand up. Pri nas je stand up komikov še vedno malo. Saj imamo Panč, a še vedno ni dovolj, da bi lahko odprl lokal in bi se tam izmenjevalo osem ljudi na večer. Sicer pri nas to najbolj obvlada Zrnec, kar je dokazal z vodenjem Viktorjev, in zagotovo še kdo drug, vseh niti ne poznam.
Se kdaj z režiserko Natašo Barbaro Gračner niste strinjali?
Seveda. Od začetka se je zavzemala za predstavo v zborni slovenščini. Kasneje se je izkazalo, da je imela prav. Prebredel sem vso Slovenijo, da ne govorim o Kanadi, Berlinu ... Z lokalno govorico ne šarmiraš vedno.
Naša mala klinika uporablja lokalne govorice ...
To je posledica razmer v naši zabavni industriji. Spretni Đuro lahko iz malo denarja naredi veliko muzike, ni pa to standard, ki bi si ga želel dosegati, kvečjemu presegati.
Kaj jamskega je ostalo današnjim ljudem?
Ogromno. Na primer to, da smo moški po nagonu na neki način lovci in so ženske nabiralke. Upam, da bo tako ostalo.
