Rada se smejem, ko se ne smem

Kje in kako ste preživeli otroštvo glede na to, da ste se rodili v Slovenj Gradcu, starši pa so iz Velenja?
Starši so se ločili, ko sem imela osem mesecev, potem pa je mami prišla študirat v Ljubljano z mano, tako da sem že od nekdaj Ljubljančanka. Moje otroštvo pa je bilo močno povezano z Velenjem, ker sem tam preživljala poletja pri babici in stari mami, ati pa je imel takrat službo v Črni na Koroškem, tako da sem kot majhna znala govoriti po koroško. Mami me je imela tako zgodaj, da imam zelo mlade strice in tete. Skupaj smo "harali" po Velenju in hodili na morje. Luštno je bilo. Ati je po mojem hotel imeti sina, zaradi tega sem tako fantovska. Naučil me je loviti ribe, žvižgati na prste, taborila sva na Kolpi in domov sem se vračala s črnim za nohti. Lepo otroštvo sem imela in nimam nobene travme. Imam tudi polbrata in polsestro po očetovi strani.

Imate stike s polbratom in polsestro?
Ja, ja. Tamala dva ... no, Vita je zdaj že 22, Gaber pa 16. Odlično se razumemo. Seveda se ne vidimo toliko, smo pa na vezi in mislim, da imamo zelo globoko vez drug z drugim. Lani smo bili skupaj na morju. Super sta.

Je mama po ločitvi našla novo ljubezen?
Mami se za zdaj še ni vnovič poročila. Bi ji pa privoščila enega super tipa.

Kaj ste počeli po nenadnem zaključku snemanj prve slovenske telenovele Strasti?
Že pred snemanjem Strasti me je Urša Alič iz Špas teatra klicala, ali bi igrala v trilogiji Ženske in moški.com. Upala sem, da bom zmogla oboje. Vedela sem, da bosta na dan tudi dve predstavi, telenovelo pa smo včasih snemali od šestih zjutraj do šestih zvečer, tako da me je skrbelo, da ne bom zdržala tempa in sem že razmišljala, da bi odpovedala, ko so nepričakovano ukinili nadaljevanko. Takrat smo ravno začeli vaditi za predpremiero, ki je bila čez dva tedna ... Tako sem šla iz enega projekta v drugega. Skoraj vsak dan ali vsak drugi dan imam predstave in še vedno vodim prireditve.

© Boštjan Tacol

Svobodnjaški kruh je danes bel, jutri ga ni. Ste se kdaj znašli v moralnem precepu pri kakšni ponudbi?
Ponudili so mi vodenje oddaje Trenutek resnice, a se v tem konceptu preprosto nisem videla, mislim, da ne bi zmogla suvereno postavljati intimnih vprašanj ljudem, ki jih ne poznam. Mislim, da je Jonas edina prava izbira za ta šov.

Imate občutek, da se vas moški glede na izpostavljenost, šarm in prikupnost bolj bojijo ali vam bolj dvorijo?
Pri določenih čutim, da me pogledajo čisto kot lik s TV, da obstaja neka blokada pri pristopu, po drugi strani se najde skupina pijanih tipov, ki se derejo "Katarina, Katarina" in se me nič ne bojijo. Seveda je malo drugače. Prej te opazijo, ker si znan obraz. Sem pa imela težavo pri dvajsetih, ko se mi je zdelo, da tisti fantje, ki so bili meni všeč, mislijo, da sem neka "fancy bjonda" in so mi težili ravno napačni tipi. Težava je, ker ljudje mislijo, da si še toliko bolj ohol, ker delaš v nekem mediju. Predvsem imam rada moške, s katerimi se lahko smejim, ki imajo smisel za humor, moške, s katerimi lahko debatiram o marsičem, in moške, ki so malo lucidni. Ni mi všeč, če se me moški boji, ni mi všeč, če je pokroviteljski, pomembno je, da lahko skupaj "hengaš".

Kakšen odnos ste glede na svojo prepoznavnost razvili do kritik in pohval?
Sem zelo samokritična in vem, kdaj kaj izvedem dobro in kdaj ne, poleg tega pa imam ob sebi ljudi, ki mi ne lažejo in mi povedo po resnici ... Predvsem dam veliko na mnenje svojih bližnjih. Sicer pa je seveda vedno lepo slišati pohvalo, kritiko pa malo manj. Cenim konstruktivno kritiko, ne maram pa kritik zaradi zavisti in kompleksov. Sploh pa ne smeš prebirati komentarjev na forumih.

Vas zabava, da mediji preučujejo vaš horoskop in astrološko karto?
Astrologija me privlači, ker se mi zdi, da neke značilnosti približno držijo, če je horoskop narejen res zate. Potem mi je všeč, če lahko to kje preberem. Ni mi treba plačati astrologinje (smeh).

© Boštjan Tacol

Ste preveč stvarni, da bi šli k vedeževalki?
To mi je pač zanimivo. Ampak si res ne upam. Predstavljajte si, da ti nekdo reče, da boš umrl ali pa ne boš dobil kredita ali nekaj slabega. Vcepi ti informacijo, misli imajo svojo moč, ti pa začneš verjeti. Lahko ti nekdo reče nekaj, kar sploh ne drži, ker je šarlatan, tebe pa vznemiri. Zato bolj verjamem v vplive na primer retrogradnega merkurja ali polne lune in podobno.

V zadnjem času ste se vse bolj zapisali igranju. V katero čustvo se najtežje vživite?
V Strasteh sem morala vseskozi malo jokati. Mislila sem, da bom imela težave, pa je kar šlo. Zapeljevanje ... to tako ali tako znajo vse ženske, sreče in smeha tudi ni bilo težko odigrati … jeza, se mi zdi.

Čemu pripisujete dejstvo, da ravno jezo težje izražate?
Sem zelo toleranten človek in včasih prenesem zelo veliko, preden zares počim od besa. Prej ga izrazim s kakšnim hladnim cinizmom kot pa na primer z dretjem ali vreščanjem. Nisem jezen in koleričen človek, najbrž je zato to čustvo težje izvleči na plan.

Koliko je bilo v nadaljevanki umetnih solz in koliko vaših?
Kar nekajkrat mi je uspelo med sceno izvabiti pristne solze. A res moraš odmisliti kamere. Sicer pa mi je Srdjan, ki je igral Mirzo, rekel: ''Ti si meni tako smešna, i kad plačeš, izgleda kao da se smiješ.'' Iste gube delajo. Sicer pa se zelo rada smejem takrat, ko se ne smem. To mi je res "gušt".

Film je skupek vseh vaših zanimanj. Zakaj ima magično moč nad vami?
Ja, saj lahko vprašate vse igralke, pa jih bo večina rekla, da si najbolj želijo biti v filmu. Zdaj odkrivam teater, pretok energij, komunikacijo z občinstvom, aplavz, frko, ko se zmotiš in se moraš znajti ... Tudi teater ima poseben čar. Film pa je skupek vsega – kamera, luč, scenografija, montaža, kostum, maska, igra – vse to te res premakne v neki drug svet. Na primer vodenje je tipična storitev, odvodiš prireditev in je konec, je že mimo, ni več oprijemljivo. Film pa pač je. Oprijemljiv je. Ostaja.

Ljudje menijo, da ste zabavni. Kaj zaznamuje vaš humor?
Že od malega rada zabavam, mislim, da se znam predvsem pošaliti na svoj račun, rada imam montypythonovske asociativne, malce bizarne štose. Pa tudi takšne ljudi imam vseskozi okoli sebe, "lude", rahlo ekscentrične.

Vemo, da radi slikate za dušo. Ste že kdaj narisali avtoportret ali svojo karikaturo?
Ne še. Slikam bolj abstraktno. Ne rišem recimo tihožitij ali ulic, ampak neke torze, vendar moram imeti res veliko časa in ne vedeti, kaj bi sama s sabo, tako da že nekaj časa nisem slikala.

Ima kdo vaše slike obešene na steni?
Mama, in to tri. Sama je rekla, da so super, da jih bo obesila, pa sem ji rekla, da pretirava. Ampak ko pridem k njej, se mi zdi, da res niso slabe.

©Boštjan Tacol

Ste že kdaj kakšno prodali?
Ne (smeh).

Premorete še kakšen talent, ki mu kaj dolgujete?
Veliko glasbenikov mi je že reklo, da imam dobro barvo glasu in da bi morala peti. Ampak tukaj sem nesamozavestna, mogoče bi kaj brundala v slogu Jane Birkin, bolj šepetajoče petje, ker razpona nimam. Zdaj imam v načrtu bas kitaro, ki sem jo dobila v dar pred pol leta, pa še nisem imela časa, da jo naštudiram.

Koliko pesmi s svojim imenom poznate in katera vam je najljubša?
Oprosti mi, Katrin, možda nisam bio fin, mada si mi bila draga (zapoje) ... ta je super.

K pesmi spada vino. S katerim se radi opijate?
Cabernet sauvignon, rdeč, malo barikiran. Casillero del diablo, znamke Concha y Torro, iz Čila je odličen. Prija mi malo težje, grenko rdeče vino. Še pred leti sem prisegala na belo vino, zdaj pa se ne odpovem rdečemu, tudi če jem ribo.

Kaj pa bolj ženske vrste razvajanje?
Vsake toliko grem na nego obraza in masažo obraza, to je pa v bistvu vse. Če je mogoče, znam lepo lenariti ob glasbi. Na trenutke potrebujem svoj mir, da se uravnotežim. Drugače pa je moja meditacija sprehajanje s psom. Nisem tipična ženska, ki hodi v savne in na masaže in vse mogoče stvari, ker se mi ne da. Vem, da mi ne bi bilo žal, ampak se ne spravim.

Vaša mama je izdala, da ne marate likanja in da si zato omislite primerno nezahtevna oblačila. Je vaš slog res najbolj odvisen od praktičnosti?
Saj znam likati, to ni tako težko. Imam pač taka oblačila, da mi ni treba. Hlače daš gor in se lepo nategnejo, majice posušiš na obešalniku. Ne smeš jih dati na pol, ker se potem vidi črta in potrebuješ likalnik (smeh). Sicer pa grem ta teden kupit parni likalnik in potem me lahko nehate spraševati o likanju.

Raje nakupujete ali gledate izložbe?
Haha, kaj menite? Večji "gušt" je, ko si kaj kupiš, kot ko samo gledaš. Sicer pa nakupujem tako, da se malce sprehajam po mestu, malo zaokrožim in ravno takrat najdem kaj, za kar se mi zdi, da čaka samo mene. Načrtno nakupovati je zelo naporno, ker tistega, kar iščeš, običajno takrat ne najdeš. Je pa nakupovanje seveda odvisno tudi od sredstev na računu. Med učinkovit nakup pa lahko štejem nakup verižice v St. Moritzu, kjer je bilo vse tako drago, da se ti potem verižica za 500 evrov zdi poceni in jo kupiš. No, ampak je res lepa in mi ni žal.

© Boštjan Tacol

Kot dekle vas je navduševal šampon Kismi, ki je dišal po zelenih jabolkih. Vaš parfum v kapitalističnih časih?
Christian Dior – Shine, pa Lancômov Miracle, pa še L'eau D'Issey od Issey Miyaka, ne maram preveč sladkih vonjev, pa tudi ne preveč svežih à la limona in borov gozdiček.

Imate se za malega cigana. Vas bolj privlačijo urbane dežele ali odkrivanje malo znanih kotičkov?
Za zdaj se lahko bolj pohvalim z urbanimi središči. Zanimivo je, da me sploh ne vleče v Indijo, čeprav me duhovnost zelo zanima. Vzhoda nisem še nič kaj odkrivala. Šla bi na Tajsko ali na Japonsko, pa tudi Rusija me je malo zamikala. Bolj sem bila v prestolnicah, všeč mi je ta občutek, ko se izgubiš, da ima vsak neko svojo zgodbo, ta vrvež. Spomnim se New Yorka, imaš veliko izbire, vse je na dosegu roke, en klub, pa drugi, vse je odprto, če si sredi noči lačen, ni težav. Pri nas še dobre sendviče težko dobiš, to se mi zdi neverjetno.

Povedali ste že, da se vidite v družinski vlogi. Imate predstavo glede števila otrok, spola, imen?
Ne bi izbirala ekscentričnih imen, samo da bi bila nekaj posebnega, dvomim pa, da bi dala tudi čisto normalna, tipična slovenska imena. Malo imam tudi "frko" s porodom, tako da pravim, da je eden čisto dovolj, kaj pa bo, bomo videli. Vse več kolegic in prijateljic okoli mene ima otroke in vidim, da življenja ni kar naenkrat konec. Otroci ti lahko veliko dajo, ker so res čista bitja. Po mojem je to zares največji blagoslov. Tega osebno še ne poznam, ampak verjamem mamam, ki jih imajo.

Na katerem področju ste imeli v življenju največ popravnih izpitov?
Ljubezen.

Je jadrnica za dva sredi oceana dovolj velik prostor za vas?
Je, seveda je. Že ta prostranost oceana mi je zelo všeč, jadrnica pa malo manj zaradi morske bolezni, tako da ni bila čisto prijetna asociacija. Reciva velika jadrnica na mirnem oceanu.

So v vašem življenju majhni grehi, zaradi katerih se ne kesate?
Ja (smeh), oui, oui. To so taki ljubki grehi. Sicer pa se mi zdi, da imam vrednote na mestu.

S katero žensko in katerim moškim bi za en dan zamenjali življenje?
Na prvo žogo bi si izbrala dva znana obraza, ampak me bolj mika, da bi ugotovila, kakšno je povsem normalno življenje na kmetiji pa kakšen domorodec na rajskih otokih bi tudi bila za en dan.

Kdaj se vam ustavi čas?
Ko zaspim. Zelo rada spim. In sanjam.

Intervju s Katarino je bil objavljen v ZAME , brezplačni prilogi časnika Žurnal24 , ki je izšla 8. maja.