Radiatorji so dandanes preživete “okorne kovinske gmote”, meni Drago Puzin iz podjetja Ekoenergija. “Pod strop puhajo tudi do 90 stopinj Celzija vroč zrak, kotel pa je pri ogrevanju zelo potraten. Zaradi vrtinčenja vročega zraka v prostoru postane zrak suh. Še večje nevšečnosti imajo alergiki na prah, saj ta izdatno potuje po prostoru. Ker radiatorji obenem kazijo videz prostorov, jih poskušate zakriti z notranjo opremo in zavesami; pri stenskem ogrevanju vas obdaja prijetna toplota, ki spominja na lončene peči naših dedkov in babic,” pojasnjuje Puzin.
Do 24 odstotkov prihranka
“Stensko ogrevanje se precej preprosto namesti na vseh gradnjah; omejitev ni,” pravi Jože Holcman iz podjetja THS. “Težje izvedljivo je le v kuhinjah in dnevnih prostorih z veliko steklenimi površinami, saj tam ni prostih sten, na katere bi ga lahko položili. V takšnih primerih se stensko ogrevanje kombinira s talnim ali katerim drugim,” dodaja Holcman. “Stensko ogrevanje je tudi varčevanje. Ker lahko pri enakem ugodju notranjo temperaturo spustite za od 2 do 4 stopinje Celzija, to pomeni od 14- do 24-odstotni prihranek, saj vsaka stopinja manj prinaša šest odstotkov prihranka,” pojasnjuje Puzin. Edina slabost stenskega ogrevanja je od 20 do 40 odstotkov dražja izvedba (namestitev in materiali) v primerjavi s klasičnimi sistemi ogrevanja, meni Holcman. Strinja pa se s Puzinom, da se dolgoročno naložba obrestuje, saj so ogrevalni stroški precej nižji.
