V spomin na 200. obletnico očeta slovenskega naroda so v Kranju pripravili slovesnost, v okviru katere bodo k njegovemu spomeniku položili cvetje in odprli muzejsko vitrino.
Janez Bleiweiss
|
|
se je rodil 19. novembra 1808 v Kranju, kjer je obiskoval tudi slovensko osnovno šolo. Gimnazijo in licej je obiskoval v Ljubljani, medicino in veterino pa je študiral na univerzi na Dunaju. Tam je spoznal tudi svojo bodočo ženo Karolino Fellner, ki mu je rodila edinega sina Karla. Leta 1841 se je družina nato preselila v Ljubljano, kjer se je začela Bleiweisova strokovna in politična kariera. |
Osnoval slovenski časopis
Vodilna politična osebnost je Bleiweis postal leta 1843, ko je bil urednik tedaj edinega slovenskega časopisa Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je izdajala Kmetijska družba do leta 1902. Urejal je tudi popularni Veliko in Malo pratiko. Prav po njegovi zaslugi se je v črkarski pravdi uveljavila gajica, v polemikah okrog ilirizma pa je Bleiweis zagovarjal slovenski jezik in spodbudil veliko manifestacijo za Zedinjeno Slovenijo ter imel v Kranjskem deželnem zboru pomembno politično vlogo.
Vse do smrti, 29. novembra 1881, je bil Bleiweis tudi pisec številnih znanstvenih in strokovnih del, učbenikov in poljudnih člankov s področja veterine in zdravstva ter zagovornik kmetijskega šolstva. Udejstvoval se je pri ljubljanski Narodni čitalnici in pisal krajša dramska dela. Pomemben pa je tudi njegov prispevek k Slovenski matici. Nekaj mesecev pred smrtjo mu je priznanje za njegovo delo izrekel celo cesar Franc Jožef I., ki mu je podelil viteški naziv in grb – plemeniti Trsteniški.
