Kot da bi šlo za rokoborbo

Lahko latinskoameriške plese tako dobro kot v Južni Ameriki plešejo tudi v Evropi?

Jurij: Zagotovo imajo tam večji posluh za ritem in partnerje, saj se s tem rodijo. Če na primer opazuješ otroke na Kubi, v Venezueli ali Braziliji, že hoja ponazarja ples. Toda mi v teh plesih tekmujemo, oni pa ne. Evropejci kot rasa smo takšni, da potrebujemo neko formo, pri nas je zelo malo anarhije; južneje greš, večje je. Seveda se to pozna tudi v plesu, moramo izmeriti stvari, jih opredeliti in razvrstiti, če ne, nam nične pomenijo.

Imela sta težave, ko sta že pred časom zamenjala klub. Ali obstaja rivalstvo med klubi?

Jagoda: Vsak bi želel imeti najboljše plesalce in seveda jim ni prav, če se kdo odloči zamenjati klub. Obstajajo pravila v zvezi z izpisnico, poleg tega je za par

glede na njegovo uspešnost treba tudi nekaj plačati. Takrat sva imela manjše težave, a to je zdaj že davna zgodovina.

Brala sem o povabilu na luksuzno jahto v Hongkongu. Dobita veliko podobnih povabil?

Jurij: Kar nekaj jih je, večinoma na Daljnem vzhodu. Po navadi bogate ženske rade plešejo in sponzorirajo razna tekmovanja, prirejajo pogostitve in podobno.  

Jagoda: Fino se jim zdi, da imajo možnost povabiti najboljše plesne pare na svetu; ko pridemo, bi se rade pokazale.

Jurij: Na Kitajskem je bila ena takšna izkušnja, sicer pa je podobnih ogromno, tudi na Japonskem, kjer sva bivala v hotelu, v katerem so ti še rit obrisali (imeli so luksuzna stranišča, op. p.).

Kdo je vajin največji tekmec?

Jurij: Trije pari smo si zelo blizu. Ruski par Aleksej Silde in Anna Firstova, ki sva ju poleti že premagala, ter Zoran Plohl in Tatjana Lahvinovič, ki plešeta za Hrvaško. Razlike med nami so majhne.

Kaj so njihove odlike?

Jagoda: Vsi smo zelo različni.

Jurij: Na tekmi se ukvarjaš s sabo in razmišljaš, kako boš dal vse od sebe, konkurenca te ne zanima. To morate vprašati zunanjega opazovalca.

Kaj menita – zakaj je ples medijsko tako slabo pokrit?

Jurij: Zanimivo ... Daj, ti povej.

Jagoda: Kaj je tebi zanimivo?

Jurij: To (se prime za glavo).

Jagoda: V ponedeljek so mu šivali glavo.

Še ena poškodba pri plesu? (Jagoda si je, ko smo se dobili, ravno poškodovala koleno.)

Jurij: Ne. Zaletel sem se v jumboplakat, nisem ga videl (smeh).

Jagoda: Sklonil se je pod njega. Jurij: Položil sem nekaj na travo in se sklonil

pod plakat, potem pa ... Dobil sem tri šive.

Bosta do svetovnega prvenstva, ki bo 7. novembra v Mariboru, preživela?

Jurij: Njeno koleno, moja glava ... Kot da bi se ukvarjala z rokoborbo (smeh).

Jagoda: Kaj je bilo vprašanje?

Mediji ...

Jagoda: Ni opredeljeno, ali je ples šport ali umetnost. Če bi bil umeščen med olimpijske športe, bi bil enako pokrit kot drugi športi. Ko so bile svetovne igre v Tajvanu – te so za vse športe, ki niso olimpijski –, smo razprodali dvorano za 15 tisočljudi, torej je ples gledan.

Pred kratkim sta se zaročila. Kdaj bo poroka?

Jagoda: Poleti.

Jurij: V toplih dnevih.

Krajih tudi?

Jagoda: Ja, na Primorskem.

Jurij: Že dolgo sva skupaj in oba sva o tem razmišljala. To je korak naprej.