Ko je Matjaž Javšnik leta 2023 doživel infarkt, se je njegov tempo življenja za hip ustavil. Ampak samo za hip. Človeka, ki je vajen živeti s polno hitrostjo, tudi takšen pretres ni 'zabremzal'. "Sem samostojni ustvarjalec. Ne morem se ustaviti, že celo življenje živim brez plačanih bolniških in dopustov. Snemal sem že hudo bolan, kar je resda neumno, ampak računi, davki in prispevki ne čakajo … Poleg tega je od tebe odvisnih ogromno ljudi, ki so vključeni v projekt. Pavze si preprosto ne morem privoščiti. To je davek na svobodo." Njegov poklic je v veliki meri napor, odrekanje in stres. "Narava mojega poklica je zelo kruta. Vse, kar je lepo, je aplavz. Ampak vseeno raje izberem to, saj mi prinaša svobodo: Sem sam svoj šef, sam izbiram, kdaj delam in kje. Poleg tega ustvarjam - sem avtor, ne le poustavarjalec."
Prav zato nikoli ni znal – ali želel – upočasniti. "Že pred časom sem rekel, da bi gotovo imel krajše življenje, če bi se ustavil. V to še vedno verjamem. Umrl bi od dolgčasa," je priznal. "Poleg tega je delo tudi način, da ne človek ne razmišlja preveč. Ne ubadam se s katastrofalnimi novicami in drugimi negativnimi stvarmi, ampak na polno živim svoje življenje."
Kljub temu je prepričan, da ga je prav to 'življenje na polno' leta 2023 pripeljalo do infarkta. "Ko me je (soproga, op. a.) peljala s predstave, sem začutil močno bolečino v prsnem košu. Mislil sem, da sem si med predstavo pretegnil kakšno mišico. Začel sem se pretegovati, presedati in bolečina je počasi začela popuščati. Doma sem šel v kopalnico, da bi se pripravil za spanje, ko se mi je kar naenkrat začelo zelo močno vrteti. Takrat sem povezal bolečino in vrtoglavico ter spoznal, da gre verjetno za infarkt. Žena je prišla v kopalnico, ko sem že kolapsiral. Poklicala je reševalce, in ti so me peljali na intenzivni kardiološki oddelek v UKC." Več o tem TUKAJ.
Povedal je, da je bil v času infarkta prepričan, da bo umrl. "Ko sem se v kopalnici zgrudil, sem imel občutek, da lebdim. Videl sem tunel, svetlobo in pastelne barve. Mislil sem, da je to to. Ampak na koncu sem preživel. Mislim, da sem na tem svetu ostal zato, ker še nisem do konca poskrbel za svoje otroke." Več o tem TUKAJ. "Mladoletni so še, odraščajo - nimajo še svojega gnezda in zato potrebujejo nekega prometnika, da jih usmerja. Ko pa si bodo ustvarili lastno gnezdo, lahko odidem," je povedal Javšnik. "S smrtjo sem pomirjen. Zakaj bi iz tega delal dramo?"
Od kod tako pogumna življenjska drža? Morda je tako pomirjen zato, ker doma zanj skrbijo ženske, ki ga znajo pravočasno ustaviti, usmeriti k bolj zdravemu življenju in ga prepričati, da si vzame čas zase. "Kupujejo pri kmetih, pazijo, kaj pride na krožnik, in predvsem ne pozabijo na tisto, kar največ šteje – skupne trenutke. Zato veliko potujemo: Trikrat do štirikrat na leto gremo po Evropi, vsaj enkrat na leto pa se odpravimo čez ocean," je povedal Javšnik. Prav ti pobegi iz vsakdana so, kot kaže, njegov način, da kljub tempu ohranja ravnotežje – in da življenje ni le služba, ampak spektakel, ki si ga je vredno ogledati.
