Magazin > VIP
2 ogledov

"Pirati so skoraj sprejemljivi"

Charles Boundy Anže Petkovšek
"Eno je piratstvo za dobiček, drugo piratstvo zaradi načela," med drugim pravi mednarodni strokovnjak za avtorske pravice Charles Boundy.

Charles Boundy je bil med drugim šest let direktor pravne službe pri založniški hiši Random House Group, pod okrilje katere je spadal avtor Da Vincijeve šifre Dan Brown. V Slovenijo je britanski strokovnjak prišel na povabilo društva AIPPI Slovenija, ki deluje na področju intelektualne lastnine.

Naslov vašega predavanja v Sloveniji je bil Avtorske pravice na križišču. Za kakšno križišče gre?
Avtorske pravice so v obdobju velikih sprememb. Z razširitvijo spleta in e-knjig ter pojavom sprememb na mednarodnem trgu je prišlo veliko novih izzivov in izbir, s katerimi se moramo spoprijeti, in je tako, kot bi stali na križišču.

Posebej omenjate e-knjige. Je z njimi drugače kot s preostalimi stvarmi, objavljenimi na spletu?
Spletni medij je zelo fleksibilen, tako pri dostavi kot distribuciji. To pomeni, da jo je mogoče izvajati prek spleta, brezžično ter celo prek ustreznega mobilnega telefona. Bralec e-knjige gre na primer na kavo in knjigo naroči na poti do kavarne. Ko naroči kavo, je knjiga že na njegovem zaslonu.

Bo pri e-knjigah mogoče nadzorovati avtorske pravice? Kaj so največji problemi?
Največja težava je piratstvo. Ocena je, da je pri glasbi nezakonitih kar 95 odstotkov prenosov s spleta. Odnos do piratstva se spreminja tako, da postaja skoraj sprejemljivo, bi pa opozoril na razliko med piratstvom za dobiček in piratstvom zaradi načela. Tudi starši so začeli razmišljati, da če to počnejo njihovi otroci, s tem ni nič narobe.

Imate kot bralec radi e-knjige?
E-knjige bodo zagotovo imele svoj prostor. Papirnate knjige ne bodo izumrle, a bodo morda morale biti bolj fokusirane. Trivialna literatura bo obstajala na vedno cenejšem papirju ali kot e-knjiga, ker je, potem ko jo prebereš, ne potrebuješ več. Zahtevnejša dela, h katerim se boš še želel vrniti, pa bodo obstajala tudi na papirju.

Bi morali avtorji zaradi e-knjig jokati?
Spletne knjige delujejo v obe smeri. Po eni strani gre za novo priložnost tako za avtorje kot založnike. Jokali bodo, če bodo videli, da je piratstvo še močnejše, da ne bo preganjano in da se vrednost njihovega dela zmanjšuje.

Kako pa je z izposojo e-knjig v knjižnicah?
Nekatere knjižnice v Veliki Britaniji mislijo, da lahko e-knjigo naenkrat izposodijo več kot eni osebi istočasno, vendar založniki vztrajajo, da naenkrat lahko izposodijo le eno knjigo eni osebi, ker sistem sicer ne bi bil pravičen.

Charles Boundy | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
Ali lahko nadzirate, ali kdo krši avtorske pravice na primer v Tadžikistanu?
Mislim, da poznate odgovor. Pri fizični knjigi najdete distributerja, tako da tudi če ne morete ustaviti tistega, ki knjigo prodaja v Tadžikistanu, lahko verjetno ustavite tistega, ki jo prodaja njemu. Pri e-knjigah je težje, ker ne veš, od kod prihaja, saj obstaja veliko strani, ki ne le omogočajo, ampak celo spodbujajo piratstvo.

Ste kdaj imeli težave s Slovenijo?
Ne. Verjamem, da Slovenija zelo upošteva zakone.

Pa mislite, da ima dobro zakonodajo, kar se tiče avtorskih pravic?
Razumeli boste, da ne vem dovolj o zakonodaji in zakonih Slovenije, da bi lahko to komentiral, vendar je oboje pomembno v katerikoli državi. Po reformi sodnega postopka pred nekaj leti je angleški pravni sistem zdaj zelo dober, saj deluje hitro, poleg tega pa imamo izjemno dobre sodnike. Da bi država imela dobre sodnike, jih mora obravnavati s spoštovanjem, ki pa si ga morajo vedno znova prislužiti.

Kaj je bilo za vas najpogostejše vprašanje slovenskih odvetnikov?
O hitrosti in gotovosti sodniških odločitev.

Kakšno je bilo vaše delo pri knjigi Da Vincijeva šifra?
Šest let sem bil direktor pravne službe pri Random House Group, ki je del največje založniške hiše na svetu za "consumer“ knjige, in Dan Brown je bil eden od njenih največjih avtorjev. Takrat je prišlo do tožbe zaradi kršitve avtorskih pravic knjige Holy Blood, Holy Grail, po kateri naj bi se Kristus poročil z Marijo Magdaleno in ustvaril skrivni rod, ki obstaja še danes. Avtor knjige je trdil, da je Dan Brown uporabil njihove ideje, ki naj bi bile dovolj močne, da njihova izrazitev predstavlja avtorsko delo ter naj bi tako šlo za kršitev avtorskih pravic.

So imeli dobre temelje za tožbo?
Ne. Mislili so, da jih imajo, vendar ne moreš avtorsko zaščititi ideje. V resnici so veliko zaslužili s tem, ko jih Brown omenja kot referenco, saj so na njegov račun prodali veliko več izvodov, a so želeli tudi del njegovega deleža. Novih idej je zelo malo. Ker ideje ne moreš zaščititi, bi morali dokazati, da je Brown skopiral njihovo strukturo dela, a tega niso mogli storiti.

Ideje torej ni mogoče zaščiti in nekdo lahko objavi enako zgodbo, le da je drugače napisana?
Absolutno. Ideje ne moreš zaščititi, zaščitiš lahko le način izražanja te ideje. Idejo – pod pogojem, da gre za novo idejo - pa lahko zaščitiš le, če bi ob tem, ko jo preneseš drugemu, izrecno izpostaviš, da je bila povedana pod pogoji zaupnosti.

Ste v zvezi z Da Vincijevo šifro imeli še kakšne tožbe?
Nobene druge tožbe, a veliko zahtevkov, od katerih so bili nekateri skoraj smešni. Uspeh povzroči zavist in ljubosumje.

Kdaj knjige izgubijo avtorske pravice?
70 let od konca leta, ko je avtor umrl.

Je več škode, kar se tiče avtorskih pravic, naredil Google ali Facebook?
Google ima ambicijo upravljati svetovne informacije. Vse lepo in prav, a ni tako preprosto. V dogovoru z nekaterimi ameriškimi knjižnicami je na primer v digitalno obliko pretvoril veliko knjig, čeprav mnogim še ni potekla avtorskopravna zaščita, s tem pa so prisilili nosilce pravic v tožbo. Sodnik, ki je obravnaval skupinsko tožbo, ni prejel soglasja za poravnavo, v skladu z ameriškim pravom. Star angleški pregovor pravi: moč kvari, absolutna moč kvari absolutno. Facebook na drugi strani vsebuje ogromno zasebnih informacij. V Evropski komisiji poteka razprava, kako bi zaščitili zasebnost in podatke. Eden od predlogov je pravica do pozabe, a kako boste ob vseh informacijah na družabnih omrežjih uveljavili pravico do tega, da te pozabijo?

Če bi recimo naredila fotografijo prijatelja, ali jo lahko uporabi tretja oseba?
Kdor naredi fotografijo, je v skladu z večino avtorskopravnih zakonodaj nosilec avtorskih pravic. Prijatelj, ki je na fotografiji, pa ima lahko pravico do zasebnosti. Vendar pravila uporabe pri Facebooku lahko določajo, da te fotografije lahko uporabi kdorkoli kadarkoli, kar postavlja nadaljnja vprašanja.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.