Po smrti papeža starodavna napoved vernikom pognala strah v kosti

V 12. stoletju je živel irski nadškof po imenu Malahija, ki je postal prvi Irec, ki so ga razglasili za svetnika. Znan je po Prerokbi papežev, o kateri se po smrti papeža Frančiška spet veliko govori. Gre za serijo 112 kratkih, skrivnostnih stavkov v latinščini, ki naj bi napovedovali katoliške papeže, začenši s Celestinom II.

Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek.

Frančišek je 226. naslednik svetega Petra ... in tudi zadnji, če gre verjeti prerokbi, po kateri papežu Benediktu, ki je s položaja odstopil leta 2013, sledi le še en papež. Malahija je napovedal, da bi ta vladavina lahko povzročila konec sveta, kar pomeni, da bi bil papež Frančišek zadnja oseba, ki bi zasedla to vlogo. 

Malahija je zapisal, da se bo vladavina Vatikana končala s papežem Petrom. Mnogi verjamejo, da je to še en dokaz, da je bil Frančišek zadnji. Ime si je namreč izbral v čast svetemu Frančišku Asiškemu, čigar oče se je imenoval Pietro oziroma Peter.

"V končnem pregonu Svete rimske cerkve bo vladal Peter, ki bo med številnimi stiskami pasel svojo čredo, potem pa bo mesto s sedmimi griči uničeno in strašni sodnik bo sodil ljudstvu. Konec," citirajo svetnika.

Nekatere napovedi so se izkazale za pravilne, vključno z napovedjo, da prihaja papež Janeza Pavla II., ki ga je opisal kot "De labore Solis", kar pomeni "od sončnega mrka ali sončevo delo". Kot je znano, se je papež Janez Pavel II. rodil med sončnim mrkom ...

Papeža Benedikta je v prerokbi označil kot "Gloria Olivae", kar pomeni "slava oljke". Red svetega Benedikta je znan tudi po imenom Olivetani, kar je za mnoge katoličane še en znak, da se Malahijeve prerokbe uresničujejo.

Malahijeve napovedi papežev so bile do leta 1590 zelo natančne, nato pa so postajale vse bolj nenatančne, zato so jih zgodovinarji označili za izmišljotine. Katoliška cerkev do njih nima uradnega stališča, nekateri katoliški teologi so jih sicer zavrnili in označili za ponaredke.