Bil je poletni večer, ko sem pred več kot enim letom prvič posedala na terasi ob Zaloški cesti. Novoodprti etnoklub v Mostah je gostil srbsko romsko skupino Kal in vzdušje je bilo prijetno ter sproščeno, vse dokler se zabavi niso pridružili takratni sosedje v modrem. Kakopak so jih poslali Moščani, ki zaradi glasbe niso zmogli dihati, kaj šele spati. Pokvarili so večer, a glasbe iz kluba niso pregnali.
Ideja Zlatega zoba, da klub ne bo podlegel zagrenjenim sosedom, posebno pa ne glasbeni komercialni navlaki, se je v tistih časih zdela izjemno drzna in celo pogubna. Nekateri so takratno katastrofalno slabo obiskanost pripisovali ravno trmasti vztrajnosti pri nekomercialni ideji, drugi so bili prepričani, da je kriva lokacija daleč stran od mestne srčike, tretji pa so bili mnenja, da se vzrok za to skriva v pretirano specifični ponudbi pijače in prigrizkov. Pa so se vsa pametovanja izkazala za zgrešena.
Klub je postal in ostal edini specializiran etno klub. Dogodki in koncerti, ki jih tam organizirajo, pa danes praviloma napolnijo prostor. Očitno je trud poplačan in Zlati zob za nepodleganje komerciali nagrajen – zdaj tudi s prenovljeno dvorano Španskih borcev, ki bo, postavljena v njegovi neposredni bližini, privabila nove obiskovalce. Da bi se – v slogu prazničnih želja – po prvem specializiranem klubu v prestolnici zgodilo še čim več podobnih.
27
ogledov
Zlati zob za lepši glasbeni nasmeh
Nepodleganje komercialni navlaki v slogu Zlatega zoba bi se moralo dogajati veliko pogosteje.
