Regres je nakazilo, ki ga mora skladno z zakonom plačati delodajalec vsem zaposlenim, ki so upravičeni do letnega dopusta. Minimalni znesek določa zakon in leta 2025 znaša 1341,61 evra bruto, najvišji neobdavčen znesek pa je lahko v 100 % višini zadnje povprečne plače v RS.
Vsako leto na stotine kršitev
Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) je v letu 2024 prejel skupno 6.695 prijav. Od tega je bilo 1.300 prijav s področja varnosti in zdravja pri delu, 5.169 prijav s področja delovnih razmerij, Socialna inšpekcija pa je prejela 226 prijav.
V poročilu za leto 2024 Inšpektorat za delo RS ugotavlja, da so med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo v letu 2024 najbolj izstopale kršitve v zvezi z regresom za letni dopust: teh so inšpektorji lani ugotovili 1.628, slabih 200 več kot leto poprej, ko je bilo ugotovljenih kršitev 1.432, leta 2022 pa so jih odkrili kar 1.891.
Zakon je poln lukenj, ki jih delodajalci izkoriščajo
IRSD poroča, da se je največje število prijav glede plačila za delo nanašalo na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega največ ugotovljenih kršitev, ki so se nanašale na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa, pri čemer že več let sodelujejo tudi s FURS na podlagi izmenjave podatkov o delodajalcih.
Katere so najpogostejše kršitve:
- Podjetja regres izplačujejo v več delih, pri tem pa so se sklicevali na likvidnostne težave, ki jih ZDR-1 posebej ne definira.
- V nekaterih primerih so delodajalci izplačali regres v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe, saj ZDR-1 ne predvideva izplačevanje regresa na transakcijski račun.
- Delodajalci kljub temu, da so zaposlenim delavcem izplačali regres za letni dopust, le-tega niso izplačali delavcem, ki jim je delovno razmerje pri njih med letom prenehalo oziroma so se zaposlili po 1. 7.
- Izkoriščanje zakonsko pravne praznine, ki jo s splošno uveljavljenimi razlagalnimi metodami ni mogoče zapolniti glede določitve roka za izplačilo sorazmernega dela regresa in katero enoto se vzame za izračun sorazmernega dela regresa, pri čemer je bila neenotna tudi sodna praksa. ZDR-1 izrecno ne določa, do kdaj je potrebno izplačati regres delavcu, ki se je zaposlil po 1. 7. v koledarskem letu, oziroma delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi pred 1. 7. S tem v zvezi velja omeniti sodbo Vrhovnega sodišča VSRS Sodba IV Ips 5/2024, iz katere izhaja, da če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi po 1. juliju, mu prav tako pripada sorazmerni del regresa za to koledarsko leto. Vendar pa v tem primeru ZDR-1 ne določa datuma, do katerega mora delodajalec delavcu izplačati ta sorazmeren del regresa.
Inšpektorat za delo RS opozarja, da je glede na vse navedeno potrebna dopolnitev zakona ZDR-1.
"Delodajalec zahteval, da delavci regres vrnejo v gotovini"
Inšpektorat za delo RS v poročilu o svojem delu za leto 2024 opozarja na številne zlorabe, ki pa so težko dokazljive in zato še bolj podle. Opozarjajo na primer na delodajalca, ki je delavcem sicer izplačal regres za letni dopust, vendar pa v nadaljevanju od njih zahteval, da znesek dvignejo iz bančnega računa in ga v gotovini vrnejo.
Poleg tega so inšpektorji so zaznali tudi primere, ko delodajalci delavcem izplačujejo različne zneske regresa za letni dopust: "Anomalije pri enakosti obravnave ob izplačilu regresa se praviloma dogajajo v razponu od najnižjega zneska regresa do najvišje določenega, še neobdavčenega zneska regresa, pri čemer je občasno mogoče ugotoviti elemente diskriminacije določenih skupin delavcev. Delodajalci v večini teh primerov nimajo sprejetih splošnih aktov ali izdelanih formalnih kriterijev, na podlagi katerih delavcem izplačujejo različne zneske regresa. Primeroma nižji sorazmerni del regresa prejmejo delavci, ki jim je v tekočem koledarskem letu prenehalo delovno razmerje ali so koristili starševski dopust ali so bili odsotni zaradi bolezni. Delodajalci neobdavčeni manevrski prostor med najnižjim in najvišjim regresom najverjetneje izkoriščajo tudi kot davčno ugoden način nagrajevanja določenih delavcev," še opozarjajo na IRSD.
Zagrožene kazni so visoke
Kot smo na Žurnalu24 že poročali je neizplačilo regresa za letni dopust prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
dezurni@styria-media.si
