V poletnem obdobju se število študentov in dijakov, ki opravljajo začasno in občasno delo, poveča. Cene študentskega dela so zrasle, mladi bodo tako letos za uro svoje dela zaslužili več kot lani.
Raziskava Mladi in trg dela, ki je bila opravljena maja letos, je pokazala, da bi si skoraj dve tretjini vprašanih težko privoščilo študij brez študentskega dela. Študentsko delo prinaša več pravic kot doslej, poleg prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa so plačani tudi prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbo pri delu.
Mogoče vas zanima tudi: To so najbolj nenavadna študentska dela
Študenti in dijaki, ki opravljajo začasno in občasno delo, so vključeni v obvezno zavarovanje iz tega naslova po 18. členu ZPIZ-2. Pokojninska oziroma zavarovalna doba se izračuna na nivoju posameznega koledarskega leta. Posamezniku se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. "Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona," pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Lani delalo več kot 102 tisoč študentov in dijakov
Od leta 2017 pa do vključno leta 2024 je večina študentov in dijakov, ki so opravljali začasno in občasno delo, pridobila manj kot mesec dni dopolnjene zavarovalne dobe. Število študentov in dijakov, ki so delali v navedenem obdobju, se na letni ravni giblje od 80.591 leta 2020 do 102.464 leta 2024. V celotnem obdobju je največ študentov in dijakov dopolnilo manj kot mesec dni zavarovalne dobe, in sicer od 34,9 do 40,4 odstotka v posameznem letu. Sledijo tisti, ki so dopolnili en mesec ali več in manj kot dva meseca zavarovalne dobe (od 19,8 do 21,6 odstotka) in tisti, ki so pridobili dva meseca ali več in manj kot tri mesece zavarovalne dobe (od 11,7 do 12,4 odstotka).
Na drugi strani so najnižji deleži tistih, ki delajo večji del leta. Delež tistih, ki so dopolnili 12 mesecev zavarovalne dobe je zadnji dve leti enak, in sicer 0,7 odstotka. Še nekoliko nižji je delež tistih, ki so dopolnili 11 mesecev ali več in manj kot 12 mesecev zavarovalne dobe, in sicer 0,5 odstotka.
a ste kaj pregledal tale članek. 620 študentov je dobilo 12 mesecev pokojninske dobe- torej so 12 mmesecev delali po 8 ur. kdaj pa ti geniji študirajo ?in potem se zgeažate nad našo mladino kako je lena in noče delat.… ...prikaži več HOČE DELAT in HOČE BITI PLAČANA. revežje pa tisti ki nima statusa študenta ali dijaka, ker mora delat za plačo. ne za študentsko mezdo. in medtem ko študent dobi krasno plačilo, za isto delo in delovno mesto DELAVEC (ne študent) dobi mizerno bedno PLAČO. no kdo naj dela ?
Tema se mi je izpisala z naslovom: Večina mladih ne pride niti do enega meseca pokojnine?????? A članek govori o pokojninski dobi, ne pokojnini
To ste izvolili,sedaj pa jokate