Na Redditu Slovenija se je pojavila tema, ki jo je načel uporabnik, katerega žena je med porodniškim dopustom dobila odpoved. Sprašuje se, če je to sploh dovoljeno, ali to vpliva na porodniško nadomestilo ter kdaj se mora prijaviti na Zavod RS za zaposlovanje. Preberite uradna pojasnila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Celoten zapis Redditovega uporabnika: "Kako je s prejemom redne odpovedi med starševskim dopustom ("porodniška")? Žena je dobila odpoved, 30 dni odpovednega roka, firma (d.o.o.) je šla v stečaj po začetku starševskega dopusta. Sicer po slovenski zakonodaji med starševskim dopustom ni možna redna odpoved, razen v izrednih primerih, ki jih more "požegnat" inšpektor. Napisano je, da so dobili privolitev inšpektorata. Glede na to, da je porodniška do sredine naslednjega leta, kdaj se začne prijava na zavod? Se mora prijavit ona, jo prijavi delodajalec? Aja, inšpektorat za delo sem klical. Več kot 15 minut sem bil prvi v čakalni vrsti, pa sem opustil upanje na pomoč/informacije, tako da upam da bo Reddit bolj uporaben. Hvala za pomoč!"
Delodajalec ne sme odpustiti teh delavcev
Ministrstvo za delo je podalo komentar, v katerem pojasnujejo, da v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih ( ZDR-1) lahko pogodba o zaposlitvi preneha na načine, ki so določeni v 77. členu ZDR-1, in sicer: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon ter v drugih primerih, ki jih določa zakon. Eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi je torej redna odpoved. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZDR-1 so to poslovni razlog, razlog nesposobnosti, krivdni razlog, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, neuspešno opravljeno poskusno delo), ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar določa ZDR-1 v prvem in drugem odstavku 89. člena. Ob tem pa mora spoštovati določene odpovedne roke, ki jih določa zakon.
Nadalje na omenjenem ministrstvu razlagajo, da ZDR-1 posameznim kategorijam delavcev v zvezi z odpovedjo nudi posebno varstvo. 115. člen ZDR-1 tako določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. V tem času oziroma v teh primerih delodajalec tudi ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Poleg navedenega pa delavcu v varovanem obdobju tudi ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca.
MDDSZ: 115. člen ZDR-1 tako določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
Obstajajo izjeme
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti navaja, da obstajajo izjeme od varstva na podlagi 115. člena ZDR-1. "Delodajalec namreč lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca, kamor lahko spada tudi stečajni postopek. V teh primerih mora vnaprej soglasje podati inšpektor za delo," so za Žurnal24 povedali na MDDSZ.
Ministrstvo za delo: Glede odpovednega roka v primeru odpovedi iz poslovnega razloga v primeru stečaja zakon uvaja odstop od splošne ureditve in v prvem odstavku 104. člena ZDR-1 določa krajši, 15-dnevni rok. Pogodbo o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, odpove upravitelj.
Kaj se zgodi z nadomestilom
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v prvem odstavku 45. člena določa, da so upravičenci do nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Prispevek zavarovanca plačuje upravičenec, prispevek delodajalca pa plačuje Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja posamezno področje.
V primeru, da upravičencu preneha delovno razmerje med materinskim, očetovskim ali starševskim dopustom, mora to sporočiti na pristojni center za socialno delo, da ga prijavi v zavarovanje na zavarovalno podlago 110 ter mu Republika Slovenija do izteka nadomestila plačuje prispevke za socialno varnost.
MDDSZ: Upravičenki pripada pravica do celotnega nadomestila do izteka starševskega dopusta.
Kako poteka prijava na Zavod
"V skladu z Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD) lahko pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pridobi le oseba, ki ima status brezposelnosti in ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti (tj. najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih) ter ni postala brezposelna po svoji volji ali krivdi," pojasnjujejo na ministrstvu.
Dodajajo še, da brezposelna oseba vlogo za uveljavljanje denarnega nadomestila za brezposelnost vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje. V skladu s prvim odstavkom 119. člena ZUTD denarno nadomestilo pripada zavarovancu z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za obvezno ali prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti, če se prijavi pri zavodu in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Če uveljavlja denarno nadomestilo po tem roku, se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša za koledarske dneve, ki pretečejo od 31. dneva po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja do dneva vložitve zahteve.
Morda vas zanima tudi:
Napisano na dolgo, čeprav bi moralo biti preprosto, ker se porodniška izplačuje iz skupnih sredstev. Ko jo oseba začne prejemati, ne bi več smelo imeti veze z delodajalcem in (prejšnjo) zaposlitvijo pri njem. Če delodajalec preneha obstajati, kaj bo tu… ...prikaži več inšpektor odločal? Fuknjeno, ampak značilno za Slovenijo.