Računalništvo in informatika ostajata med poklicnimi področji, kjer povpraševanje presega ponudbo: doma in v tujini. Kakšno je trenutno stanje, razkrivajo zadnji podatki Zavoda RS za zaposlovanje.
Poklicni barometer za leto 2025 med poklice v primanjkljaju znova uvršča razvijalce in analitike programske opreme ter aplikacij, medtem ko je za strokovnjake za podatkovne baze in računalniška omrežja ocenjeno ravnovesje.
Kaj razkriva Poklicni barometer o računalniških poklicih?
"Poklicni barometer je raziskava, ki napoveduje razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela v prihodnjem letu v določenih poklicnih skupinah. Rezultat poklicnega barometra je razvrstitev poklicev oziroma poklicnih skupin v tri skupine: primanjkljaj, ravnovesje in presežek," so nam pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.
"Med poklici, značilnimi za dejavnosti IKT, se že vrsto let poklici iz poklicne skupine 251 Razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij uvrščajo med primanjkljaje na trgu dela (sistemski analitiki, razvijalci programske opreme, razvijalci spletnih in multimedijskih rešitev, programerji računalniških aplikacij), prav tako so se poklici iz skupine 252 Strokovnjaki za podatkovne zbirke in računalniška omrežja uvrščali med primanjkljaje, za letos pa je zanje ocenjeno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem (snovalci in administratorji podatkovnih baz, sistemski administratorji, strokovnjaki za računalniška omrežja)," dodajajo.
Za poklice v skupini 351 Tehniki za IKT ter podporo uporabnikom pa je bilo po njihovih navedbah vsa leta ocenjeno ravnovesje na trgu dela, za letošnje leto pa je ocenjeno, da bo na trgu več iskalcev zaposlitve kot bo ponujenih delovnih mest.
Potrebe bodo še naprej visoke
Tudi Napovednik zaposlovanja iz pomladi 2025 napoveduje rast: delodajalci v dejavnosti telekomunikacij, računalniškega programiranja, svetovanja in infrastrukture pričakujejo 3,6-odstotno rast zaposlenosti, kar je nad povprečjem vseh dejavnosti (2,1 %).
Kljub temu 28 % delodajalcev v dejavnosti K navaja težave pri iskanju ustreznih kadrov, med katerimi izstopajo programerji računalniških aplikacij, razvijalci programske opreme in sistemski analitiki.
"Delodajalci ocenjujejo, da je najpogostejši razlog za težave, da kadra na trgu dela izrazito primanjkuje, približno tretjina pa poroča, da kandidati, ki so se prijavili na razpise, niso bili ustrezni. V raziskavi so delodajalci iz dejavnosti K v večji meri tudi poudarjali, da so zaradi pomanjkanja kadrov za ta delovna mesta preusposobili že zaposlene, delo so prenesli na zunanje izvajalce, že zaposleni delavci so morali delati več oz. so jim ponudili višjo plačo in druge bonitete," so nam opisali na Zavodu.
"V zadnji izvedbi raziskave Napovednih zaposlovanja je na vprašanje, ali delodajalci pričakujejo, da bodo imeli v prihodnjih petih letih težave pri iskanju ustreznih kadrov za zaposlitev, pritrdilno odgovorilo 39,5 % anketiranih delodajalcev v dejavnosti K, dejavnosti v zvezi s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami," pojasnjujejo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru analize, imenovane Analiza razmer na trgu dela in rezultati srednje in dolgoročnih napovedi potreb trga dela do leta 2037, pripravilo tudi napoved potreb po kadrih za obdobje 2023–2037 za 125 poklicnih skupin, med katerimi so zajete tudi poklicne skupine, značilne za področje informacijsko komunikacijske tehnologije, ki so povzete v tabeli spodaj.
V avgustu 105 prostih delovnih mest
V avgustu 2025 so delodajalci Zavodu RS za zaposlovanje sporočili skupno 105 prostih delovnih mest za opravljanje poklicev s področja informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), med njimi 60 za poklice v okviru skupine poklicev razvijalci in analitiki programske opreme, 30 za strokovnjake za podatkovne zbirke in računalniška omrežja ter 15 za tehnike za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter podporo uporabnikom (podrobnejši pregled po poklicnih skupinah je priložen v tabelarnem pregledu v nadaljevanju).
Med 105 v avgustu sporočenimi prostimi delovnimi mesti za opravljanje poklicev s področja IKT so jih največ sporočili delodajalci iz dejavnosti K Dejavnosti v zvezi s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem, svetovanjem, računalniško infrastrukturo in drugimi informacijskimi storitvami (25 prostih delovnih mest), 18 so jih sporočili iz dejavnosti Q Izobraževanje, po 13 iz dejavnostih N Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in P Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, 9 iz dejavnosti R Zdravstvo in socialno varstvo, 7 delodajalci iz C Predelovalnih dejavnosti.
Najbolj iskani profili na trgu dela
"Strokovnjaki s področja računalništva in informatike so med najbolj iskanimi profili na trgu dela," so potrdili tudi na portalu MojeDelo.com.
"Povpraševanje po teh kadrih ostaja stabilno visoko, trendi pa kažejo, da bo potreba po njih izrazita tudi v prihodnje – tako zaradi vse večje digitalizacije kot tudi uvajanja novih tehnologij v podjetja in organizacije," še dodajajo.
Kakšne so plače?
Na Statističnem uradu RS (Surs) so pripravili zadnje razpoložljive podatke o plačah, torej za letošnji junij in julij. "Povprečna mesečna bruto plača v dejavnosti J Informacijske in komunikacijske dejavnosti je bila junija 3.260,67 EUR, kar je več od povprečja v vseh dejavnostih (2.540,80 EUR)," so nam pojasnili.
V povprečju je bila sicer najvišja plača za junij izplačana v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.629,04 EUR bruto), najnižja pa v gostinstvu (1.851,68 EUR bruto).
"V povprečju je bila najvišja plača za julij izplačana v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.553,87 evra bruto oz. 2.136,80 evra neto), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.841,25 evta bruto oz. 1.187,15 evra neto)," opisujejo.
Povprečna plača v dejavnosti J Informacijske in komunikacijske dejavnosti je bila v juliju 3.282,26 evra, v vseh dejavnostih pa 2.517,11 evra.
Na portalu MojeDelo.com pa podatkov o ponujenih plačah ne objavljajo in ne zbirajo.
Na dodiplomskem programu še nekaj prostih mest
"Dodiplomski program Spletne in informacijske tehnologije je že skoraj zapolnjen, vendar je še nekaj prostih mest. Zanimanje za program je veliko, posebej po prvih nekaj letih, ko se je pokazalo, da je povezava programa z realnim okoljem – prek praks v podjetjih, kjer študenti pripravljajo diplomska dela – skupaj z online izvedbo in visokošolskimi učitelji iz gospodarstva ter tujine odlična kombinacija," pojasnjuje izr. prof. dr. Matej Mertik, predstojnik oddelka za spletne in informacijske tehnologije na univerzi Alma Mater Europaea.
Zato se po njegovih besedah študenti radi odločajo za ta program: "Program je plačljiv, v Sloveniji pa sicer obstaja veliko brezplačnih študijskih programov s tega področja, ki pa so bolj standardizirani in manj prilagojeni sodobnim potrebam in tehnologijam." Z novim študijskim letom bodo imeli sicer na programih digitalnih tehnologij več kot 100 študentov. "Ti so nas prepoznali in investirajo v nas ter v znanja, ki jih pridobijo. Vemo, da je investicija v znanje najboljša mogoča investicija," dodaja.
"Študij poteka na praktičnih primerih, študenti pa s tem pridobivajo socialne mreže ter možnosti za zaposlitev ali samostojno kariero. V program so vključeni visokošolski učitelji, ki aktualna znanja iz prakse prenašajo v pedagoški proces, izvedba pa je prilagojena študiju ob delu," pravi in dodaja, da je program tudi zelo mednarodno usmerjen: "Univerza Alma Mater Europaea deluje pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti, kar daje poseben pomen raziskovalnemu in aplikativnemu delu, ki ga vključujemo v študij. To so ključne prednosti, ki jih ponujamo na tem izobraževalnem področju."
Izobraževanje strokovnjakov na področju umetne inteligence
"Univerza Alma Mater Europaea kot prva v Sloveniji ponuja izobraževanje strokovnjakov na področju umetne inteligence," je poudaril Mertik. Pojasnjuje, da izobražujejo mednarodne raziskovalce na doktorskem programu Uporabna umetna inteligenca, za katerega je zanimanje zelo veliko, vpisujejo pa se predvsem študenti iz tujine. Na programu 2. bolonjske stopnje ponujajo modul umetne inteligence in podatkov, trenutno pa akreditirajo tudi prvo bolonjsko stopnjo novega študijskega programa Uporabna umetna inteligenca, ki dopolnjuje vertikalo izobraževalnih programov na področju digitalnih tehnologij: "Ti vključujejo programe Spletne in informacijske tehnologije, Spletna znanost in tehnologije s poudarkom na kibernetski varnosti in umetni inteligenci ter Uporabna umetna inteligenca na 3. bolonjski stopnji."
Ker je prihodnost vedno povezana s tehnologijo, so po njegovi oceni to poklici prihodnosti. "Zaradi tehnologije danes živimo v informacijski družbi, v prihodnosti pa nas čaka svet novih storitev pametnih naprav in umetne inteligence. Vse to spreminja svet. Pri nas pa na to gledamo še z dodatno pozornostjo – etično in odgovorno uporabo tehnologij. Zato v programe vključujemo interdisciplinarna znanja s področij humanistike, etike, prava in družboslovja," opisuje.
Njihovi diplomanti so zaposleni v različnih podjetjih s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije ter v vseh drugih podjetjih, ki danes uporabljajo tehnologijo in spletne storitve v poslovanju: "Sem spadajo tudi javna uprava in druge organizacije, pomembne za delovanje in razvoj družbe."
Ob tem Mertik poudarja, da je povezovanje z gospodarstvom na programih digitalnih tehnologij osnovna paradigma: "Študenti začnejo spoznavati gospodarstvo že v 1. letniku, ko pridobijo prve izkušnje. V 2. letniku jih nadgradijo z obravnavo različnih projektnih izzivov in praktičnim delom, kar jim omogoči oblikovanje teme za diplomsko delo. Zaključno delo tako pripravljajo v sodelovanju z realnim okoljem, kar zagotavlja relevantnost znanj in študija, diplomanti pa so zaradi tega dobro pripravljeni na trg dela."
Največ študentov v programu Računalništvo in informatika
Na vseh študijskih programih na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani izobražujejo študente za opravljanje inženirskega poklica na področju računalništva in informatike. V prve letnike vseh petih dodiplomskih programov bodo letos vpisali skupno okoli 480 študentov. Za nezapolnjena mesta so že razpisali drugi vpisni rok, tako da so vsa mesta zapolnjena.
"Na UL FRI je redno vpisanih skupno okoli 1650 študentov, pri čemer velja opozoriti, da ta številka zajema le študente programov, kjer vpisne postopke vodimo na FRI, niso pa sem všeti študenti tistih interdisciplinarnih programov, kjer vpisne postopke vodi katera od partnerskih fakultet. Skupno je tako več kot 2000 študentov," opisujejo.
Na fakulteti največ študentov vpišejo na programe Računalništvo in informatika, ki jih izvajajo: na dodiplomski ravni v obliki univerzitetnega študija in visokošolskega strokovnega študija ter na magistrski in doktorski ravni: "Poleg tega izvajamo interdisciplinarne programe Računalništvo in matematika, Multimedija, Upravna informatika, Umetna inteligenca (mednarodni skupni program), Digitalna humanistika (mednarodni skupni program), Kognitivna znanost in Uporabna statistika."
"UL FRI je največja izobraževalna ustanova na področju računalništva in informatike, ki ponuja zelo širok spekter predmetov s celotnega področja, tako da lahko študenti res izberejo področje, ki jih zanima. Na fakulteti je zbranih preko 100 pedagogov in še prav toliko raziskovalcev, ki se ukvarjajo z najnovejšimi dognanji in ta prenašajo na študente. UL FRI je še posebej močna na področju umetne inteligence, s katero se ukvarjamo že več desetletij in jo uspešno apliciramo na številna področja od medicine, strojnega vida, biometrije, jezikovnih tehnologij, velikih jezikovnih modelov, bioinformatike itd," naštevajo. Dodajajo, da UL FRI tesno sodeluje z gospodarstvom, predvsem prek raziskovalnega in razvojnega dela na zahtevnih projektih, kjer lahko visoko usposobljen razsikovalni kader na fakulteti prispeva znanje, obenem pa je na ta način v stiku z aktualnimi izzivi gospodarstva. "Trenutno je najbolj vroča tema uvajanje umetne inteligence in izgradnja prilagojenih jezikovnih modelov – kjer smo na fakulteti vodimo za celotno državoi pomembne projekte, kot je npr. izgradnja slovenskega jezikovnega modela GaMS," opisujejo.
Vsebine iz gospodarstva najdejo pot tudi v pedagoški proces, tako da študenti po njihovih navedbah prek vabljenih predavanj izvedo več o stanju v industriji, preko strokovnih praks pa pridobijo tudi dejanske izkušnje.
Njihovi diiplomanti so po njihovih podatkih zaposleni tako v tehnološkem sektorju kot razvijalci novih produktov, programerji, podatkovni analitiki, vodje projektov, stokovnjaki za kibernetsko varnost, razvijalci umetne inteligence, iskani pa so v prav vseh organizacijih in podjetjih, ne glede na panogo – kjer skrbijo za digitalno preobrazbo, informacijske sisteme, podatkovne baze, razvoj novih produktov in uvajanje umetne inteligence.
Študiralo bo več kot 2.300 študentov
"Na fakulteti vsako leto v programe na 1. stopnji sprejmemo okoli 600 novih študentov, na 2. stopnji približno 250 in na 3. stopnji okrog 25. Ker je zanimanje za študij zelo veliko, imamo na številnih programih na 1. in 2. stopnji pogosto omejitve vpisa. To kaže, da so naši programi med mladimi izjemno iskani in prepoznani kot odlična priložnost za prihodnost," so nam odgovorili z Univerze v Mariboru, s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Mest trenutno še niso razpisali, saj se bo rok za zapolnitev prostih mest na vseh stopnjah začel prihodnji teden: "Takrat bodo na voljo tudi natančne informacije o številu mest, ki jih bomo še lahko ponudili." Na fakulteti bo tudi letos študiralo več kot 2300 študentov.
Kot poudarjajo, študentom nudijo celoten spekter znanj s področij STEM, ki jim omogočajo široko zaposljivost: "Študij temelji na praktičnem delu, sodelovanju v projektih in povezovanju s podjetji, kar pomeni, da so naši diplomanti zelo dobro pripravljeni na realne izzive in potrebe gospodarstva."
Dodajajo, da je povezovanje z gospodarstvom zanje izjemno pomembno: "Sodelujemo pri skupnih raziskovalno-razvojnih projektih, študentom omogočamo prakso in projektno delo v podjetjih ter vabimo strokovnjake iz industrije, da sodelujejo pri izvedbi študijskega procesa. Poleg tega organiziramo zaposlitvene sejme in dogodke, kjer študenti spoznajo potencialne delodajalce in se soočijo z aktualnimi izzivi iz prakse. Pomemben del sodelovanja predstavljajo tudi Programski sveti FERI, kjer predstavniki podjetij aktivno sodelujejo pri razvoju in posodobitvi študijskih vsebin. Preko Alumni kluba FERI vzdržujemo stik z našimi diplomanti in krepimo mrežo strokovnjakov, ki delujejo v gospodarstvu. Organiziramo tudi Akademijo FERI, s katero skrbimo za prenos znanja in spodbujanje mladih za tehnične poklice, z različnimi oblikami podporništva pa podjetjem omogočamo tudi promocijo in krepitev prepoznavnosti med študenti."
"Na fakulteti študij razumemo kot več kot le pridobivanje strokovnega znanja – je tudi prostor za osebnostno rast in povezovanje. Študente spodbujamo k sodelovanju v raziskovalnih skupinah, študentskih društvih, tekmovanjih in mednarodnih izmenjavah. Vse to jih pripravi ne le na trg dela, ampak tudi na ustvarjanje in oblikovanje prihodnosti v globalnem prostoru," dodajajo.
Njihovi diplomanti se po njihovih podatkih zaposlujejo v zelo različnih podjetjih in ustanovah – od največjih slovenskih tehnoloških podjetij, bank in zavarovalnic do mednarodnih korporacij in inovativnih zagonskih podjetij: "Veliko jih dela na področjih razvoja programske opreme, strojne opreme, telekomunikacij in industrijskih rešitev s področja elektrotehnike in mehatronike. Zaradi pridobljenega znanja so konkurenčni tudi v tujini, nekateri pa se odločijo za ustanovitev lastnega podjetja ali nadaljevanje raziskovalnega dela. Veliko zanimanja je tudi za akademsko pot – del diplomantov se odloči postati mladi raziskovalci ali asistenti na FERI, kjer svoje znanje nadgrajujejo in prenašajo na nove generacije študentov."
folk postaja vse bolj neumen. Vse manj je takih ki si ne znajo popraviti wece splakovalnika
cez 5 let bo pol manj potreb cez 10 nobene vec. ko bomo presaltali na naslednje generacije cipov nas bo ai pojedel. milijoni bodo postali presezek. ne verjamete? poglejte razlike ai od leta 2023 do 2025
Dokler bo v sklopu poklicev plača IT strokovnjaka s 30 letno prakso nižja kot je začetna plača dohtarja bo tako. Pa se razumemo, oba z VII stopnjo izobrazbe, pa oba v javne sektorju. Poglejte nomenklaturo dejavnosti.