V nadaljevanju preberite:
- Znani so dobitniki Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasadorka oz. ambasador znanosti Republike Slovenije.
- Prvič v zgodovini Slovenije je med prejemniki več žensk kot moških.
- Prof. dr. Kristina Sepčić, ki je prejela Zoisovo priznanje za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, pravi, da je to vrhunec, ki ga lahko znanstvenik v Sloveniji doseže.
Na slovesni novinarski konferenci v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je bila v sredo, 14. oktobra, javna razglasitev prejemnic in prejemnikov Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasadorka znanosti Republike Slovenije za leto 2026. Najvišje državne nagrade izpostavljajo izjemne raziskovalne in razvojne dosežke, znanstveno odličnost ter pomemben prispevek slovenskih raziskovalk in raziskovalcev k razvoju znanja, gospodarstva in družbe.
Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino dr. Rok Strašek je v nagovoru poudaril pomen prepoznavanja in spodbujanja znanstvene odličnosti ter odgovornost države za ustvarjanje spodbudnega raziskovalnega okolja: "Zoisove in Puhove nagrade ter priznanje ambasadorka znanosti so izraz spoštovanja do vrhunskega znanja, raziskovalne odličnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti. Z njimi ne prepoznavamo le izjemnih dosežkov posameznikov, temveč širši javnosti sporočamo, kako pomembno mesto ima znanost v naši družbi. Vlaganje v znanje in znanost je vlaganje v prihodnost Slovenije."
Za letošnja priznanja prispelo 62 vlog
Predsednica Odbora Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti prof. dr. Maja Ravnikar je predstavila postopek izbora letošnjih prejemnic in prejemnikov. Letos so prejeli 62 vlog z različnih znanstvenih področij, v katerih je bilo predlaganih skupno 72 kandidatov, kar je največ doslej.
"V času, ko smo izpostavljeni množici informacij različne kakovosti, postajajo zanesljivi podatki, njihova znanstvena razlaga in jasna komunikacija raziskovalnih dosežkov še pomembnejši. Slovenska znanost premore številne izjemne raziskovalne skupine in posameznike, ki so enakovredno vključeni v svetovni znanstveni prostor. Prav državna priznanja imajo pomembno vlogo pri tem, da njihove dosežke približamo družbi," je poudarila prof. dr. Maja Ravnikar.
Med prejemniki prvič več znanstvenic
Mednarodno uveljavljeni komunikolog Slavko Splichal s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL) prejme Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti, kemičarka Milena Horvat z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti.
Priznanje ambasadorka znanosti si je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju astronomije in odpiranje priložnosti novim generacijam prislužila astrofizičarka Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici. Zoisovo nagrado prejmejo Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo, Borut Klabjan za vrhunske dosežke pri zgodovinskem raziskovanju meja in spomina v sodobni Evropi, Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti in Nataša Poklar Ulrih za vrhunske dosežke pri raziskavah bioaktivnih spojin iz naravnih rastlinskih virov. Zoisova priznanja prejmejo Denis Golež za pomembne dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja, Mateja Sedmak, Barbara Gornik in Zorana Medarić za razvoj in utemeljitev otrokosrediščnega pristopa k integraciji priseljenih otrok, Hana Uršič Nemevšek za pomembne dosežke na področju keramičnih plasti za shranjevanje in pretvorbo energije, Kristina Sepčić za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, Ademir Hujdurović za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov ter Irena Mlinarič Raščan za pomembne dosežke na področju farmakogenomike in tarčnih zdravil pri levkemijah. Puhovo priznanje je šlo v roke Aleksandri Lobnik, in sicer za razvoj prebojnih senzorskih in reciklirnih tehnologij ter njihov prenos v prakso.
Slovesna podelitev nagrad in priznanj bo potekala 8. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Višina nagrad in priznanj je izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.
"To je vrhunec, ki ga lahko znanstvenik v Sloveniji doseže"
Prof. dr. Kristina Sepčić, ki je prejela Zoisovo priznanje za uporabo proteinov iz ostrigarjev v biomedicini in trajnostnem varstvu rastlin, raziskuje proteine iz užitnih gob ostrigarjev, ki se vežejo na specifične lipide celičnih membran in lahko pomagajo pri spremljanju procesov v živih celicah ter boljšem razumevanju bolezni, kot so rak ter nevrodegenerativne in avtoimunske bolezni. Njene raziskave prispevajo k razvoju novih diagnostičnih pristopov, obenem pa je odkrila proteinske komplekse, ki kot okolju prijazen bioinsekticid učinkovito delujejo proti koloradskemu in koruznemu hrošču, pomembnima kmetijskima škodljivcema, pri tem pa so varni za človeka in večino drugih organizmov. Njeno delo tako povezuje na videz oddaljeni področji biomedicine in kmetijstva ter prispeva k boljšemu razumevanju celičnih mehanizmov in razvoju bolj trajnostnih načinov varstva rastlin.
Vprašali smo jo tudi, če bi lahko s svojim znanjem danes rešila en problem, ki najbolj vpliva na življenje ljudi – z njenega področja– kaj bi to bilo? "Če premislim, se mi morda najbolj zanimiva zdi uporaba beljakovin, s katerimi delamo in ki so izolirane iz užitne gobe ostrigarja, kot bioinsekticidov." Dobitnica Zoisove nagrade pojasnjuje, da se današnje kmetijstvo sooča z velikimi problemi zaradi kopičenja strupenih kemikalij in pesticidov v okolju ter njihovega vpliva na človeka. Beljakovine iz ostrigarja delujejo selektivno na nekatere zelo pomembne rastlinske škodljivce, kot sta koloradski in koruzni hrošč, ne vplivajo pa na netarčne organizme, kot so različni nevretenčarji in tudi čebele, prav tako se ne kopičijo v okolju. "Morda bi to lahko predstavljalo eno od možnosti za rešitev tega problema tudi na globalni ravni – za povečanje kmetijske proizvodnje z namenom zmanjševanja lakote. Prebivalstvo se povečuje, potrebujemo čim več hrane, obenem pa čim manj uničevanja okolja zaradi pridelovanja te hrane in čim manj onesnaževanja," še dodaja prof. dr. Kristina Sepčić.
Morda vas zanima tudi:
