V nadaljevanju preberite:
- V ZDA so zdravstvenim delavcem predvajali 20 minut regenerativne glasbe, poročali so, da to pozitivno vpliva na njihovo počutje.
- V Sloveniji število primerov bolniške odsotnosti zaradi izgorelosti hitro raste, vendar je izgorelost posledica tako osebnih dejavnikov kot tudi razmer na delovnem mestu.
- Andreja Comino, univ. dipl. nov., iz UKC: "Raziskav, ki bi objektivno prikazovale vpliv glasbe same na zmanjševanje stresa na delovnem mestu, ni."
- V UKC Ljubljana med drugim izvajajo skupne aktivne odmore, v okviru katerih tako imenovani ambasadorji gibanja na svojih enotah organizirajo in vodijo telesne vaje.
Pred nekaj dnevi so bili objavljeni rezultati študije, v kateri je sodelovalo 724 zdravnikov in sodelavcec iz vrst nevrološkega osebja ustanove Northwestern Medicine ter socialnih delavcev iz okolice Chicaga ter raziskovalo vpliv sproščanja z glasbo med zdravstvenimi delavci.
Na portalu Northwestern now na podlagi teoretskega dela omenjene raziskave povzemajo, da se z izčrpanostjo sooča tudi do 50 % zaposlenih na področju zdravstva, pri čemer med značilnosti uvrščajo čustveno izčrpanost, depersonalizacija in povečano tveganje za strokovne napake. Menijo, da čeprav je izgorelost dobro dokumentirana, je bilo opravljenih manj raziskav o dostopnih ukrepih, ki bi lahko podprli zdravstvene delavce med delovnim časom.
V omenjeni študiji pa so preučevali, ali je kratek ukrep z uporabo glasbe povezan s kratkoročnimi spremembami čustvenega stanja in zaznane ravni energije pri zdravstvenih delavcih.
Poskus so poimenovali "regenerativna glasba" (angl. Restorative Music), sodelujoči pa so se ulegli v tihi, zatemnjeni sobi in 20 minut poslušali improvizirano živo ali posneto glasbo za regeneracijo, ki so jo sestavljale počasne melodije, izbrane zaradi pomirjujočih glasbenih značilnosti, kot sta počasen tempo in preprosta ritmična struktura.
51 udeležencev je po tej izkušnji izpolnilo prostovoljne vprašalnike, s katerimi so ocenjevali čustveno stanje, napetost, občutek ugodja, verjetnost priporočila in subjektivno raven energije.
Vprašalniki so pokazali, da se jim zdi, da se je subjektivna raven energije povečala s povprečnih 56 % pred ukrepom na 83 % po njem.
V Sloveniji število bolniških raste
Na Univerzitetni klinični center Ljubljana smo naslovili nekaj vprašanj, povezanih z razumevanjem obremenjenosti zdravstvenih delavcev pri nas, ali menijo, da bi lahko kaj podobnega zaživelo tudi v Sloveniji in ali že uvajajo kakšne programe za sproščanje in lajšanje stresa zahtevnejših delovnih mest na področju zdravstva. Za Žurnal24 odgovarja Andreja Comino, univ. dipl. nov., Enota za odnose z javnostmi UKCL.
"V Sloveniji še nimamo reprezentativnih raziskav o stresu in izgorelosti v zdravstvu, delno lahko o tem sklepamo na podlagi podatkov o bolniški odsotnosti. Ti podatki kažejo, da sicer zadnjih 11 let število primerov bolniške odsotnosti zaradi izgorelosti hitro raste (od okoli 300 v letu 2015 do skoraj 2000 v letu 2025), vendar je povprečno trajanje bolniških odsotnosti še vedno relativno kratko (okoli 50 dni), medtem ko izgorelost običajno terja veliko daljšo odsotnost z dela," je povedala Cominova. Nadalje pojasnuje, da po taki odsotnosti sklepajo, da se v to skupino pišejo tudi druge diagnoze, kot sta depresija in anksioznost, vendar pa problema kljub temu ne gre zanemarjati. "Zavedati pa se je treba, da je izgorelost posledica tako osebnih dejavnikov kot tudi razmer na delovnem mestu. Iz tujih raziskav pa vemo, da je verjetnost za razvoj izgorelosti večja v poklicih, kjer zaposleni skrbijo za druge in so velike čustvene obremenitve, kar zdravstvo zagotovo je," še dodaja predstavnica UKC Ljubljana za odnose z javnostmi.
Aktivni odmori tudi pri nas
Na UKCL pojasnujejo, da je realna izvedljivost 20-minutnega regeneracijskega odmora med delovnim časom v slovenskim bolnišnicah odvisna od konkretnega delovnega mesta. Krajše spontane odmore, ki trajajo nekaj minut, si lahko zaposleni individualno vzamejo skoraj povsod, marsikje je mogoče organizirati tudi skupne aktivne odmore v trajanju 10 do 15 minut.
"Takšne odmore na primer uvajamo tudi v UKC Ljubljana, kjer tako imenovani ambasadorji gibanja na svojih enotah organizirajo in vodijo telesne vaje po predhodnem kratkem usposabljanju, ki ga organizira naš inštitut. Seveda je potrebne veliko volje in entuziazma, da se najprej to uvede, predvsem pa, da postane del vsakdana," pravi Cominova. Dodaja, da je glasbena terapija že dolgo znana kot blagodejna, vendar je treba tudi ta ukrep uvajati kot del širšega programa, načrtno, vodeno, profesionalno …
Na vprašanje, če v slovenskih zdravstvenih ustanovah že poznajo podobne programe oziroma posebne prostore za počitek, kot jih opisujejo v ameriški raziskavi, predstavnica UKCL odgovarja, da imajo ponekod v zdravstvu prostore za pasivni počitek, običajno so to skupni prostori, kjer je tudi čajna kuhinja, nekaj imajo tudi prostorov za rekreacijo.
"Lahko se izgubijo pravi problemi ..."
Zanimalo nas je, kaj kažejo raziskave o vplivu glasbe na stres, srčni utrip, dihanje in psihološko počutje. Cominova odgovarja: "Raziskav, ki bi objektivno prikazovale vpliv glasbe same na zmanjševanje stresa na delovnem mestu, ni." Nadalje pojasnjuje, da glasbeno terapijo na delovnem mestu v študijah združujejo z drugimi ukrepi, in to predvsem v času epidemije Covida, v vsakem primeru pa gre za opisne študije, ki pa na primer ugotavljajo, da uvedba glasbene terapije in čuječnosti blagodejno vpliva na akutni stres.
Spregovorili smo tudi o nevarnosti, da se s takšnimi ukrepi individualizira sistemski problem – pomanjkanje zaposlenih, nadure in prevelike obremenitve. "V parcialnih ukrepih, ki jih omenjate, se seveda lahko izgubijo pravi problemi in pravi vzroki izgorelosti. Izgorelost nastaja dolgo časa pod vplivom številnih dejavnikov, tako zunanjih dejavnikov iz delovnega in zasebnega življenjskega okolja kot tudi notranjih dejavnikov posameznika. Da bi ustrezno preprečevali izgorelost, tako v zdravstvu kot v drugih dejavnostih, je treba najprej ugotoviti vzroke zanjo in odpraviti vzrok ali ga vsaj omiliti," pravi Andreja Comino, univ. dipl. nov.
Utrujenost ni isto kot izgorelost
Cominova je opozorila, da je, ko govorimo o obremenjenosti zdravstvenih delavcev, potrebno ločevati med utrujenostjo in izgorelostjo.
Univerzitetna diplomirana novinarka, Andreja Comino: "Večina ljudi je utrujenih, izgorelih je zelo malo."
"V marsikateri enoti bi moral biti eden od prvih korakov zaposlitev dodatnega osebja, vendar pa bi bilo mogoče veliko narediti s sistematičnim izboljševanjem delovnega okolja, tako fizičnega okolja, kot tudi organizacije dela in organizacijske klime, ter spodbujanjem zaposlenih k zdravemu življenjskemu slogu," poudarja sogovornica in dodaja, da je tu pomembna še podpora zaposlenim s težavami v duševnem zdravju. "Treba pa je vedeti, da so dejavniki delovnega okolja le del vzrokov za izgorelost, ki so vselej soočeni tudi z visokimi cilji in pričakovanji zaposlenih, njihovimi osebnostnimi značilnosti ter z okoliščinami in obremenitvami v zasebnem življenju," je za konec izpostavila predstavnica UKC Ljubljana.
Morda vas zanima tudi:
Samo kapitalizem je treba prepovedati pa bo reseno.