Zveza svobodnih sindikatov je leta 2022 med 497 osebami izvedla anketo o pojavnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. Ugotovili so, da je več kot tretjina, točneje 35 % anketiranih, poročala, da so bili v zadnjih šestih mesecih izpostavljeni trpinčenju na delovnem mestu, 38 % respondentov poroča, da je bila deležna trpinčenja tedensko, skoraj petina, 23 %, dnevno, 22 % mesečno in 18 % včasih. Med tistimi, ki so poročali, da so doživeli trpinčenje, je 73 % žensk in 27 % moških.
Med Slovenci, vključenimi v raziskavo, jih 66 % ocenjuje, da je spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu pogosto oziroma zelo pogosto, med temi je 69 % žensk in 59 % moških.
Največja vseevropska raziskava o nasilju nad ženskami, ki so jo izvedli Eurostat, FRA in EIGE in je zajela življenjske izkušnje skoraj 115.000 žensk, kaže, da je 31 % zaposlenih žensk doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu, medtem ko jih je kar 42 % v starosti med 18 in 29 let.
Kaj je mobing?
Inšpektorat RS za delo navaja, da ZDR-1 trpinčenje definira kot ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi delom. Gre za sistematično, posebej žaljivo in graje vredno ravnanje, uperjeno zoper točno določeno osebo – za opredelitev trpinčenja torej ni dovolj posamezno dejanje ali opustitev (npr. odsotnost odgovora na predlog delavca, dolgotrajni postopki za spremembo delovnega mesta ipd.), pač pa mora biti tako dejanje očitno negativno, omalovažujoče, žaljivo in kontinuirano, kar pomeni, da eno takšno ravnanje ni dovolj, pač pa morajo biti sistematična sovražna dejanja pogosta in se dogajati dlje časa (zakon sicer ne določa obdobja, v katerem naj bi se taka ravnanja ponavljala). Da bi torej lahko skupek določenih ravnanj in okoliščin šteli za trpinčenje, je treba preučiti vse vidike določenega primera, pa tudi subjektivno doživljanje (in psihične oz. zdravstvene posledice) delavca, ki meni, da je žrtev trpinčenja. Trpinčenje je glede na določbo četrtega odstavka 7. člena ZDR-1 sicer prepovedano, kršitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu pa definirana kot prekršek v 217. členu ZDR-1.
Raziskava, objavljena na Brusselstimes: Med 27.563 anketiranimi delavci v Belgiji leta 2024 jih je 9,5 % v zadnjih šestih mesecih tedensko doživljalo ustrahovanje, leto pred tem pa 11,3 %.
Žrtve trpinčenja formalne prijave ne podajo
V omenjeni raziskavi Zveze svobodnih sindikatov ugotavljajo, da žrtve o doživetem trpinčenju najpogosteje povedo sodelavki oziroma sodelavcu (66 %), nadrejenim osebam (34 %) ter sindikatu oziroma sindikalnemu zaupniku v podjetju (32 %). Zgolj manjši delež žrtev trpinčenja je poročal o formalni prijavi, in sicer 6 % žrtev je podalo prijavo delodajalcu, 4 % na Inšpektorat RS za delo, 1 % Zagovorniku načela enakosti ter 1 % je vložilo tožbo na sodišče.
IRSD: "Statistično števila prijav zgolj s področja prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu ne obdelujemo na način, da bi jih lahko izvzeli, lahko pa podamo oceno, da se obseg tovrstnih prijav povečuje tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju."
Navedene ugotovitve raziskave o nepodajanju prijav sovpadajo s podatki Inšpektorata RS za delo, kjer so za Žurnal24 povedali, da delavci marsikdaj, kljub predvidenem notranjem postopku, svojih pravic ne želijo uveljavljati neposredno pri delodajalcu, predvsem zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. Posledično ne podajo prijave pooblaščeni osebi za sprejem prijav, v kolikor je ta sploh imenovana in so delavci z imenom seznanjeni. Inšpektorji tako ugotavljajo, da se delavci marsikdaj ne poslužujejo postopkov pri delodajalcu, kot jih predpisujejo interni akti, tudi ne uveljavljajo varstva pravic po 200. členu ZDR-1 in se redko odločajo za tožbe na pristojno delovno sodišče.
"Če povzamemo, je v inšpekcijskem nadzoru ob obstoječi pravni podlagi zelo oteženo dokazovanje kršitev na področju prepovedi diskriminacije in varstva dostojanstva delavca pri delu. Izvedba inšpekcijskega postopka je v primeru prijave takšnih kršitev zelo težavna, medtem ko je zbiranje dokazov, ali gre za trpinčenje/nadlegovanje na delovnem mestu, s sočasno ohranitvijo anonimnosti identitete prijavitelja in odsotnostjo prič skorajda nemogoče. Delavci se v tovrstnih kršitvah niso pripravljeni izpostaviti in so tudi pri delodajalcu neaktivni," so na IRSD pojasnili za Žurnal24.
Inšpektorji za delo so v letu 2024 podali ovadbo oziroma prijavo kaznivega dejanja v 15 primerih, v letu 2025 pa v 17 primerih, največ na podlagi 196. člena KZ-1 (kršitev temeljnih pravic delavcev), v letu 2025 sta zabeleženi 2 podani prijavi kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1 (šikaniranje na delovnem mestu).
Podobni so tudi evropski podatki: mobing prijavi manj kot 40 % žrtev; ocenjujejo, da je odstotek tako nizek večinoma zaradi strahu pred posledicami, nezaupanja v postopke in strahu pred izgubo službe.
Morda vas zanima tudi:
