Po podatkih Mednarodne organizacije dela (International Labour Organization) naj bi ženske predstavljale 50,1 % svetovnega delovno sposobnega prebivalstva, vendar predstavljajo 40 % vseh zaposlenih in zasedajo le 35,4 % vodstvenih položajev po vsem svetu.
V peti raziskavi Deloitte Global 2025 Women @ Work: A Global Outlook, v kateri je sodelovalo 7.500 žensk iz 15 držav, so se posvetili razumevanju žensk na delovnem mestu, kaj jim je pri delu najbolj pomembno in kakšni so njihovi največji izzivi.
Ključne ugotovitve:
- Le 5 % vseh anketirank namerava ostati pri trenutnem delodajalcu več kot pet let. Pri delu jim najpomembnejši dejavnik predstavlja možnost strokovnega razvoja, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, fleksibilen delovni čas ter ustrezno plačilo in ugodnosti.
- Skupno 51 % žensk opisuje svoje duševno zdravje kot dobro, 25 % anketirank si je v preteklem letu vzelo dopust zaradi težav z duševnim zdravjem.
- Večina žensk se ne počuti udobno, ko govori o težavah z duševnim zdravjem na delovnem mestu, skoraj 90 % pa jih meni, da bi njihov vodja negativno razmišljal o njih, če bi vedel, da se spopadajo s podobnimi težavami.
- Približno tretjina žensk, 29 %, navaja, da se ne morejo odklopiti od dela in spočiti.
- Ženske, ki živijo s partnerjem, nosijo največjo odgovornost za gospodinjstvo, varstvo otrok, morebitno skrb za druge odrasle, nakupovanje in finančno upravljanje.
- Več kot tretjina, 34 % žensk, je v preteklem letu doživela izključujoče vedenje na delovnem mestu, najpogosteje mikroagresije.
- Le ena od desetih anketirank meni, da bi doživele pozitivne ukrepe, če bi prijavile izključujoče vedenje na delovnem mestu.
Deloitte: Ženskam je pri delu najpomembnejša možnost strokovnega razvoja, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, fleksibilen delovni čas ter ustrezno plačilo in ugodnosti.
Mnoge vsak mesec delajo v bolečini
Skoraj četrtina, 24 % vseh anketirank Deloittove raziskave, pravi, da trpijo zaradi bolečin ali simptomov, povezanih z menstrualnimi motnjami, menopavzo ali težavami s plodnostjo, pri čemer več kot ena od desetih anketirank pravi, da trpi zaradi močnih bolečin in simptomov, povezanih z menstruacijo, medtem ko nekaj več kot ena od dvajsetih anketirank pravi, da trpi zaradi takšnih bolečin ali simptomov, povezanih z menopavzo.
Medtem ko nekatere od teh žensk pravijo, da imajo dostop do prilagoditev na delovnem mestu, kot je fleksibilen delovnik ali druge oblike podpore prek ugodnosti na delovnem mestu, je za mnoge realnost takšna, da delajo kljub močnim bolečinam in simptomom ter si ne vzamejo prostega časa ali razkrijejo razloga delodajalcu, za nekatere je to celo negativno vplivalo na njihovo delo.
Ena od desetih žensk, ki imajo menstrualne težave, pravi, da so jih nekoč navedle kot razlog za to, da so vzele dopust, in da je to negativno vplivalo na njihovo kariero.
Glede na mešane izkušnje žensk z jemanjem dopusta zaradi težav z menstruacijo morda ni presenetljivo, da velika večina, 68 % anketirank, pravi, da bi koristile menstrualni dopust, če bi jim ga delodajalec ponudil.
40 %: ob menstruaciji doživlja velike bolečine, a kljub temu dela.
36%: ob menopavzi doživlja velike bolečine, a kljub temu dela.
30 %: lahko koristi ugodnosti na delovnem mestu, kot je na primer fleksibilen delovni čas.
25 %: koristi zdravstvene ugodnosti na delovnem mestu.
15 %: jih je zaradi simptomov, povezanih z menstruacijo, vzelo dopust, vendar razloga niso razkrila svojemu vodji, ampak navedle drug razlog.
20%: pravi, da anksioznost, povezana z menopavzo, spodkopava njihovo samozavest in sposobnost opravljanja dela.
Ženske v Sloveniji še vedno manj plačane od moških
Po mednarodno primerljivi metodologiji za izračun plačne razlike med spoloma je ta oktobra lani znašala 5,0 %. To pomeni, da so ženske v povprečju prejele 95,0 % bruto plačila za opravljeno uro dela v primerjavi z moškimi, poročajo na Statističnem uradu RS.
SURS: Glede na povprečno mesečno bruto plačo po podatkih iz oktobra 2024 so v javnem sektorju moški zaslužili 431 evrov več kot ženske.
Raziskava je pokazala, da v večini dejavnosti moški za enako delo zaslužijo več kot ženske. Največja razlika se pojavlja v dejavnosti financ in zavarovalništva, kjer je razkorak med urno postavko moških in žensk na enakem delovnem mestu kar 22,5 %. Podobna neenakost je prisotna tudi v zdravstvu in socialnem varstvu, saj po podatkih Statističnega urada RS, objavljenih konec junija 2025, razlika v plačah med moškimi in ženskami na tem področju znaša 17,1 %.
Morda vas zanima tudi: