Po našem članku o velikih razlikah v plačah sodelavcev za sodne zadeve V se je na nas obrnila bralka R. Č. – sodniška pomočnica z organizacijske enote Okrajnega sodišča v Krškem. Ima 35 let delovne dobe, na sodišču dela od leta 1994, na izvršilnem oddelku pa od leta 1997. Opisala je, kako je za opozarjanje na nepravilnosti plačala z degradacijo.
Delala je namesto sodnikov
R. Č. je za Žurnal24 povedala, da je poleg vseh nalog, ki so predpisane za njeno delovno mesto, od leta 2000 samostojno pripravljala tudi sklepe v nepremičninskih izvršbah, ki bi jih po zakonu moral izdati sodnik. Samostojno je pripravljala sklepe o dovolitvi izvršbe, sklepe o stroških sodnih cenilcev, sklepe o vrednosti nepremičnin, odredbe o prodaji, sklepe o domiku, o izročitvi in tudi sklepe o poplačilu. Samostojno je tudi obračunavala terjatev po prodaji nepremičnin. "Sodnik je bil samo podpisnik," opisuje prakso prelaganja dela navzdol.
Navedbe, da je sodniška pomočnica na Okrajnem sodišču v Krškem pripravljala sklepe v nepremičninskih izvržbah, sodnik pa jih je le podpisoval, nam je potrdila direktorica Okrožnega sodišča Krško Branka Drozg. A direktorica meni, da je to normalno: "Že iz samega poimenovanja sodniškega pomočnika izhaja, da je to oseba, ki pomaga sodniku, med drugim tudi pri pripravljanju osnutkov odločb, kamor spadajo tudi osnutki sklepov v izvršilnih postopkih. Večina sklepov v nepremičninskih izvršbah pa je tipskih in zahtevajo zgolj vnašanje podatkov. Pred odpravo odločbe pa takšen osnutek sklepa vedno pregleda in podpiše sodnik, ki tudi odgovarja za njegovo pravilnost in zakonitost, razen v primerih, ko zakon izrecno določa, da posamezne odločbe podpisuje sodniški pomočnik."
Pregledali smo zakone in ugotovili, da je bralka dejansko opravljala precej bolj zahtevna opravila, kot jih zakon običajno predvideva za sodniškega pomočnika s srednješolsko izobrazbo. 6. člen zakona o izvršbi in zavarovanju pomočnikom dovoljuje odločanje samo v denarnih izvršbah, ne pa tudi v nepremičninskih, kar je počela bralka. Pri nepremičninskih izvršbah zakon o izvržbi in zavarovanju govori o tem, da "odloči sodišče s sklepom". To se praviloma razume kot sodnik ali v določenih mejah strokovni sodelavec z višjim statusom (višji pravosodni sodelavec, samostojni sodniški pomočnik).
Razlike med samostojnim in navadnim sodniškim pomočnikom
Sodniški pomočnik s srednješolsko izobrazbo opravlja delo na uradniškem delovnem mestu pravosodni sodelavec. Zakon o sodiščih med naloge sodniških pomočnikov (navadnih, ne samostojnih) uvršča sprejemanje vlog ter izjav strank na zapisnik ter po naročilu sodnika opravljanje manj zahtevnih del v zvezi s pripravo za glavno obravnavo oziroma za druga dejanja v postopku, pripravljanje obračunov stroškov, izdelovanje osnutkov odločb in opravljanje drugega dela v sodnem postopku po odredbi sodnika. Naloge sodniškega pomočnika v izvršilnem postopku natančneje opredeljuje 6. člen zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da sodniški pomočniki vodijo izvršilni postopek in odločajo o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, izdajajo sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, sodnih taksah, ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe, opravljajo posamezna dejanja zunaj naroka in po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Samostojni sodniški pomočnik pa opravlja delo na uradniškem delovnem mestu višji pravosodni sodelavec ali svetovalec v pravosodju, višji sodniški pomočnik pa opravlja delo na uradniškem delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo postopke in odločajo v zadevah sodnega registra, vodijo izvršilne postopke in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin ter sklepe in odredbe o predujmih, varščinah in stroških postopka ter o sodnih taksah, odločajo na prvi stopnji o vpisih, o katerih po zakonu, ki ureja zemljiško knjigo, ne odloča sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča, in odločajo v zapuščinskih zadevah zakonitega dedovanja, v katerih je predmet dedovanja le premično premoženje. Samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki vodijo sodne pisarne in javne knjige kot organizacijske enote ter opravljajo druge zadeve v skladu z zakonom in sodnim redom, so nam povedali na ministrstvu za pravosodje. Vse to je dejansko zelo podobno delu sodnika, razlika je le v tem, da je zoper njihove odločitve vedno dovoljeno pravno sredstvo, ki ga rešuje sodnik.
Delala je predvsem ona, nagrada pa sodniku
Čeprav je bralka torej dejansko opravljala visoko odgovorno delo, pa niso nagradili nje, ko so bile zadeve rešene. Bonus je šel sodniku. "Za svoje delo, sposobnost, natančnost in znanje nisem bila nikoli nagrajena, nagrado za rešene nepremičninske zadeve pa je pri svoji plači dobil sodnik, ki je bil dodeljen na zadevo. Eno obdobje sem celo pisala na sklepe, kdo jih je pripravil, ampak sem potem odnehala, kajti tako ni imelo pomena," nam je povedala.
"V vsem tem času, to je od leta 2000 pa do danes, sem v zvezi s svojim delom dobila plačilo za povečan obseg dela le v letu 2023, in sicer za mesec april in maj, pa še to je bilo le za 15 odstotkov, čeprav je maksimum 20 odstotkov," je dejala.
Direktorica Okrožnega sodišča Krško Branka Drozg sicer trdi, da "za odločbo sodnik ne prejme nobenega bonusa, temveč plačo skladno z zakonom", in to res drži, a sodnik lahko na podlagi rešenih izvršb prejme dodatek za delovno uspešnost zaradi realizacije oziroma obsega rešenih zadev.
Spregled izobrazbe ji ne koristi, ker je uradnica
"Ko je bil sprejet 105. člen – spregled izobrazbe – sem upala, da se bodo te stvari uredile in da bom končno nagrajena za svoje znanje in sposobnosti, vendar ni bilo tako," razlaga bralka. 105. člen zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) je namreč nov mehanizem, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2025 in omogoča spregled izobrazbe, torej, da delodajalec prizna višjo uvrstitev, če je nekdo z nižjo formalno izobrazbo dolgo opravljal delo, ki zahteva višjo. To je pravzaprav točno primer R. Č. – leta je opravljala zahtevnejše delo, kot ga je imela v pogodbi.
Zato je konec leta 2024 poslala prošnjo direktorici in kadrovski, kjer je navedla, da pričakuje, da ji sistem končno prizna, kar je dejansko desetletja delala: "Dobila sem upanje, da bom pa sedaj nagrajena za svoje sposobnosti, marljivost, odgovornost, ažurnost in podobno, zato sem konec leta 2024 direktorici sodišča Ani Despot in v kadrovsko službo Marjani Gajski, posredovala dopis v zvezi s tem. Odgovor na mojo prošnjo je bil poslan v sprejemnem dopisu, ko smo dobili eno izmed sistematizacij, in to šele v mesecu juliju 2025."
Sodniški pomočniki na krškem okrajnem sodišču so takrat dobili pojasnilo, da zanje ne morejo uporabiti 105. člena ZSTSPJS, saj so uradniki, ki odločajo, torej niso administrativno tehnično osebje. Spregled izobrazbe je po zakonu namreč mogoč le pri nereguliranih poklicih, torej na strokovno tehničnih delovnih mestih, kamor sodijo npr. sodni zapisnikarji (bivša plačna podskupina J). Za uradniška delovna mesta pa ni možno uporabiti spregleda izobrazbe po 105. členu ZSTSPJ, ker je za uradniška delovna mesta izobrazba določena z zakonom o javnih uslužbencih. Zakon o sodiščih v 53. členu izrecno določa, da sodniški pomočniki opravljajo delo na uradniškem delovnem mestu pravosodni sodelavec, višji pravosodni sodelavec ali svetovalec v pravosodju, kar pomeni, da jih okrajna sodišča zakonsko ne morejo premestiti na strokovno tehnična delovna mesta.
Prav tako pri spregledu izobrazbe ne gre za pravico zaposlenega. Gre za možnost delodajalca, da presodi, ali bo določenega zaposlenega premestil v višji tarifni razred, če so za to izpolnjeni pogoji (gre za nereguliran poklic, deset oziroma 15 let istovrstnih delovnih izkušenj, ustrezna znanja in kompetence) ali ne.
Razlike v obravnavi sodniških pomočnikov s srednjo šolo vs. višjo/visoko, čeprav delajo isto delo
Bralka poudarja, da za sodniške pomočnike s srednjo izobrazbo po razlagi krškega okrajnega sodišča ne morejo uporabiti 105. člena ZSTSPJS, češ da niso administrativno-tehnično osebje, pa so na Okrajnem sodišču v Krškem ta člen uporabili za samostojne sodniške pomočnike z višjo in visoko izobrazbo: "Sodniški pomočniki imamo srednješolsko izobrazbo, samostojni sodniški pomočniki pa višjo in visoko izobrazbo, delamo pa vsi enako delo in vsi smo uradniki. Za samostojne sodniške pomočnike so lahko uporabili predmetni 105. člen in so na našem sodišču v zvezi s tem že napredovali. Za nas s srednjo šolo – na našem okrožju, pod katerega spada še Okrajno sodišče v Sevnici in Okrajno sodišče v Brežicah nas je pet takšnih – pa pravijo, da to ne gre, ker nismo administrativno tehnično osebje. Ne vidim razlike med nami, kajti vsi smo sodniški pomočniki, ki odločamo, pa naj bomo to samo sodniški pomočniki ali pa samostojni sodniški pomočniki. Odločamo tako eni kot drugi v postopkih izvršbe."
Direktorica Okrožnega sodišča Krško Branka Drozg navedbe, da bi uporabili 105. člena ZSTSPJS za samostojne sodniške pomočnike ostro zanika: "Za nobenega od sodniških pomočnikov na našem sodišču ni bila uporabljena določba 105. člena ZSTSPJ, ker to po zakonu ni možno." Je pa pojasnila, da so samostojni sodniški pomočniki res napredovali, a zaradi tega, ker je prejšnjo višješolsko izobrazbo (višješolski študijski programi sprejeti pred 1. januarjem 1994, zadnji diplomanti so v letu 2022), zakon uvrstil v tarifni razred VII/I, kar pomeni, da zaposleni s prejšnjo višješolsko izobrazbo izpolnjujejo pogoje za premestitev na delovna mesta v tarifnem razredu VII/I (visokošolska izobrazba), vendar tukaj ne gre za spregled izobrazbe po 105. členu ZSTSPJ.
Zakonska anomalija: zapisnikar zasluži več kot tisti, ki pripravlja sklepe
R. Č. pa podaja še primerjavo s sodnimi zapisnikaricami. Za zapisnikarice z enako srednješolsko izobrazbo so lahko uporabili 105. člen in imajo 20. plačni razred, sodniški pomočniki pa kljub odločanju v postopkih ostajajo v 18. plačnem razredu: "Mi, sodniški pomočniki s srednješolsko izobrazbo, imamo 18 plačilni razred, ki je najvišji po naši sistematizaciji, medtem ko so sodnim zapisnikaricam – z enako srednješolsko izobrazbo – spremenili naziv na podlagi 105. člena in imajo sedaj 20. plačilni razred, me, ki pa odločamo v postopkih, pa le 18. plačilni razred."
Delovna mesta sodniških pomočnikov so po novi ureditvi v primerjavi s strokovno tehničnimi delovnimi mesti, za katere zakon ne zahteva, da morajo biti uradniki, resnično razvrednotena. Tudi Drozg priznava, da gre tukaj za anomalijo zakona: "Sodni zapisnikarji so razporejeni na strokovno tehnično delovno mesto, poimenovano Sodelavec za sodne zadeve V, z začetnim 10. plačilnim in 20. končnim plačilnim razredom. Kar je več, kot je določeno za sodniške pomočnike s srednjo šolo. Vendar gre za anomalijo zakona, na katero je ministrstvo za javno upravo že opozorjeno."
Ne le na Okrajnem sodišču v Krškem, tudi na Vrhovnem sodišču so za naš portal potrdili, da so na omenjeno pomanjkljivost zakona že opozorili ministrstvo za javno upravo, jim predlagali spremembo in jih pozvali k ureditvi stanja. "Z njihove strani je bilo zagotovljeno, da bodo skušali odpraviti vse anomalije, ki se bodo pokazale med implementacijo reforme," so nam povedali na Vrhovnem sodišču.
"Degradirana na celi črti"
R. Č. pravi, da je prvič začela protestirati, da ima preveč nalog pred približno šestimi leti. Kot pravi, so se že prvič po tem, ko je opozorila, da odrejenih nalog ne bo več opravljala v takšnem obsegu, razmere na delovnem mestu poslabšale. Pojasnjuje, da je bila po opozorilu deležna povečanega pritiska pri delu in neprijetnih odzivov nadrejenih, kar je vplivalo tudi na njeno zdravje. Kot navaja, naj bi bila komunikacija predsednika sodišča Bojana Trampuša z njo po tem obdobju pogosto napeta in po njenem mnenju tudi neprimerna.
V urad Okrajnega sodišča Krško je 6. maja 2025 poslala elektronsko sporočilo, v katerem je zaprosila predsednika krškega sodišča, sodnika Trampuša, da se je na nepremičninsko izvršbo več ne dodeljuje, ker to ni enostaven postopek, kot je za njeno delovno mesto opredeljeno v sistematizaciji. "Ker sem si drznila to, sem bila degradirana na celi črti," pove.
"21. julija 2025 sem odšla k predsedniku v pisarno, z mislijo, da bom dobila nove smernice glede svojega dela. Bila sem pripravljena na konstruktiven pogovor, vendar pa sem bila deležna le psihičnega mobinga z njegove strani. Rekel mi je, da naj pa gledam v strop, da se on z mano ne bo ukvarjal, ker gre na dopust, da če sem naveličana svojega dela, da naj ostanem doma, da mi bo dal odredbo in da če je ne bom izvrševala, da me bo dal na disciplinsko," je povedala. O poteku pogovora je obvestila direktorico sodišča Ano Despot, "vendar ni ničesar naredila, da bi me zaščitila pred našim predsednikom sodišča Bojanom Trampušem".
Od predsednika Bojana Trampuša je nato dobila odredbo glede nadaljnjega dela, ki nam jo je tudi posredovala. V uredbi je zapisano, da morajo "vse izvršilne sodniške pomočnice opravljati dela in naloge, kot so jih opravljale do dne 22. julij 2025, ne glede na izobrazbo in z njo pridobljenimi nazivi". R. Č. je uredbo "seveda upoštevala in še naprej opravljala delo, ki sem ga do takrat".
S 1. oktobrom 2025 pa so se začele spremembe. V podpis je dobila novo pogodbo, s katero je bila diskretirirana kot vodja izvršbe v zgolj sodniško pomočnico za področje izvršbe.
Pogodbe sprva ni podpisala, saj je želela pojasnilo, zakaj so jo degradirali. Čez nekaj dni, po poslanem zahtevku kadrovski službi za pojasnilo, so ji poslali aneks k pogodbi, v katerem so ji pojasnili, da jo premeščajo zaradi zaposlitve novih samostojnih sodniških pomočnic, ki imajo visoko izobrazbo. "Menila sem, da nimam druge izbire in sem podpisala aneks. Plačilni razred mi je ostal isti – 18, odvzeli so mi vodstveni dodatek," je povedala.
Sodišče: "Ne degradacija, ampak reorganizacija"
Direktorica Okrožnega sodišča Krško Branka Drozg je zanikala, da bi R. Č. degradirali, ampak je dejala, da so "dobro premislili in ocenili, da je vodenje izvršilne pisarne tudi zahtevno delo, saj vključuje tudi vodenje dela na nepremičninski izvršbi". Drozg je povedala, da so zato izvedli popolno reorganizacijo dela v izvršilni pisarni Okrajnega sodišča v Krškem. Reorganizacijo so izvedli septembra 2025, pri čemer so na mesto vodje razporedili zaposleno z visoko izobrazbo, R. Č. pa so en mesec kasneje ponudili isto delovno mesto, vendar brez dodatka za vodenje.
Z vidika zakonitosti je razumljivo, da je sodišče na to mesto poiskalo osebo z višjo izobrazbo. Ob tem pa ostaja dejstvo, da je te naloge vrsto let opravljala prav R. Č. – čeprav niso bile predvidene za njen položaj – in da je reorganizacija sledila šele po njenem opozorilu.
Pritožbe zaradi mobinga so naletele na gluha ušesa
Drozg je diskreditirala bralkine navedbe o mobingu: "Navedbe sodniške pomočnice glede predsednika okrajnega sodišča so povsem neprimerne in žaljive, s tovrstnimi pritožbami se še nismo srečali in temeljijo le na navedbah zaposlene, ki je nezadovoljna s svojo plačo, čeprav smo ji že večkrat pisno in ustno pojasnili, da spregled izobrazbe ni pravica zaposlenega ter da na njenem delovnem mestu navedeno sploh ni možno, ker so določila zakona jasna. V pogovorih z zaposleno smo iskali rešitve in nikoli ni bilo govora o kakšnem disciplinskem postopku."
"Ves čas sem pod ogromnim stresom, kajti v tem letu sem bila deležna psihičnega mobinga, o čemer sem seznanila tudi Vrhovno sodišče in ministrstvo za pravosodje. Odgovor sem prejela le s strani Vrhovnega sodišča, pa še to nič oprijemljivega," pa nam je dejala bralka in nam posredovala tudi omenjen odgovor Vrhovnega sodišča. Dejali so ji, da naj se seznani s pravilnikom o ukrepih za varovanje delavcev pred nasiljem, trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem ter pred drugim oblikam psihosocialnih tveganj na delovnem mestu in pridobi "podatek o usposobljeni zaupni osebi, ki vam bo nudila potrebno pomoč in vas ustrezno informirala". Na Vrhovnem sodišču so ji pojasnili, da ji oni informacij in pomoči ne morejo nuditi, saj lahko to nudijo "le za svoje zaposlene".
R. Č. razlaga, da se počuti nemočno: "Lahko delajo, kar jim ustreza. Če si tiho in delaš za njihov interes, je vse dobro, če pa si drzneš narediti to, kar sem sama naredila, si pa degradiran."
Fotografija je simbolična.
jebeš to da je ena baba opravljala dela sodnika to je do kurza novica,, Je pa novica to da je Heroj Gospod Mirislav Pačnik v Velenkovci skrajšal titeka za glavco. Jebeš takega titeka brez glave, Jebeš kip brez glave, tak… ...prikaži večk kip ne zasluži nobenega spoštovanja
Žal je usoda te gospe, ker je delavna in pridna, da se jo bo vedno izkoriščalo oziroma izkoriščali jo bodo prebrisani lenuhi.
Hlapec Jernej in njegova pravica