Pod streho > Gradimo & obnavljamo
1801 ogledov

Čas je za visoke grede, tako jih naredimo sami

Visoke grede Profimedia
Jesen je najboljši čas, da na vrtu postavimo nove visoke grede in obnovimo stare. Vse lahko naredimo sami, za polnilo pa uporabimo naravni material, ki prav zdaj leži na vrtu.

Mogoče se sprašujete, zakaj bi visoke grede postavljali zdaj, pred zimo, in ne spomladi, ko jih bomo potrebovali. Glavni razlog je ta, da se bo polnilo do spomladi v gredah že nekoliko posedlo, svoje pa bodo čez zimo opravili tudi mikroorganizmi, žuželke in deževniki, tako da bo zemlja veliko bolje pripravljena na prve spomladanske posevke, kot če bi grede postavljali in polnili šele marca ali aprila.

Pomemben razlog za postavljanje gred jeseni je tudi, da je prav zdaj na vrtu in dvorišču precej naravnega materiala, s katerim jih lahko napolnimo. Izkoristimo odpadlo listje, suho vejevje z dreves in grmičevja, celo odcvetele enoletne rastline, zadnjo pokošeno travo in ne še povsem predelan kompost. 

Lahko jih kupimo, ali pa jih naredimo sami

Ker so visoke grede med vrtičkarji vse bolj priljubljene, je tudi njihove ponudbe na trgu vse več. Tako se lahko odločimo, da bomo visoke grede naročili pri enem od ponudnikov, ki nam jih bo pripeljal na dvorišče, če želimo, pa nas bo oskrbel tudi s polnilom in jih tudi v pravilnem zaporedju plasti napolnil. 

Glede na spletu dostopne cene, je za leseno visoko gredo (200 x 100 x 80), to je že precej konkretna velikost, ter za polnilo in polnjenje treba odšteti od 350 pa vse do 500 evrov. Ni zanemarljiv znesek, vendar zagotovo dobra rešitev za urbana okolja, kjer je težje priti do polnila, za začetnike, ki še nikoli niso vrtnarili v visokih gredah ali pa sploh niso vrtnarili, ter za tiste, ki niso spretni ali nimajo dovolj časa. 

Visoke grede | Avtor: Profimedia Profimedia

Za kupljene visoke grede se bodo odločili tudi tisti, ki jim videz pomeni izjemno veliko, saj so te izdelane natančno in lično. Če se projekta lotimo sami, pa seveda obstaja možnost, da naše grede, še posebej, če jih bomo delali prvič, ne bodo najlepše, ali kot radi rečemo, ne bodo v „pravi kot“. 

Določimo lego, velikost in število gred

Pa vendar je zadovoljstvo, da nekaj naredimo sami veliko vredno, zato kar pogumno. Izdelati leseno visoko gredo ni preveč težko. Najprej ji je treba izbrati mesto, vrtnarji priporočajo sončno, zavetrno lego v smeri sever – jug, a tudi vzhod – zahod, če ne gre drugače, bo dobra lega. Potem se odločimo, kako velika bo greda in koliko jih potrebujemo. 

Če govorimo o pravi visoki gredi, potem je njena višina vsaj 80 centimetrov, dolžina je lahko zelo poljubna, širina pa naj ne bo več kot 120 centimetrov. Na širši bomo namreč težko dosegli sredino grede. Odločimo se lahko tudi za nižje grede, v katerih bo zato manj polnila, predvsem spodnje plasti, ki skrbijo za drenažo in kroženje zraka, ter plast z ne razpadlimi biološkimi odpadki bodo tanjše. 

V nižjih gredah lahko gojimo zelenjadnice, ki so nezahtevne, potrebujejo manj gnojil in dobro uspevajo tudi v manj bogati zemlji.

Število gred je odvisno od našega načina vrtnarjenja. Če bomo vrtnarili le v visokih gredah, bi potrebovali vsaj štiri, da bomo lahko dobro in pravilno kolobarili. Če pa je visoka greda namenjena le kot dodatek k vrtu na tleh, pa bo dovolj že ena. Tudi začetniki lahko začnejo le z eno gredo, kasneje pa ji lahko dodajajo nove.

Izračunamo, koliko lesa in kakšnega potrebujemo

Ponudniki visoke grede največkrat izdelujejo iz smrekovine, redkeje pa iz macesna in hrasta, ki sta precej dražja. Večinoma jih tudi globinsko zaščitijo in tudi površinsko premažejo, razen, če jim ne povemo, da želimo popolnoma nezaščiten les. 

Visoke grede | Avtor: Profimedia Profimedia
Smrekovina, ki bo v stiku z zemljo, naj bi bila globinsko in površinsko zaščitena, če želimo, da bo zdržala vsaj nekaj let. Vendar imamo nekateri pri tem zadržek, saj gre za gojenje domače zelenjave, pri čemer v zemlji ne želimo nobenih nenaravnih snovi. 

Zato je bolje izbrati nezaščiten les, ki bo na zunanji strani grede posivel in se tako zaščitil sam, trohnenje in propadanje na notranji strani, kjer bo v neposrednem stiku z zemljo, pa lahko upočasnimo drugače. 

Deske ali plohi naj bodo debeli vsaj štiri do pet centimetrov

Če bomo gredo delali sami, je najbolje na eni od bližnjih žag, če ne pa pri kakšnem lastniku gozda ali mizarju, naročiti plohe ali dovolj debele deske. Vsaj štiri do pet centimetrov naj bodo debeli in dobro sušeni. Tako masiven les bo v gredi zdržal vsaj šest pa celo do 10 let. Če bomo izbrali dva ali dva in pol centimetra debele ali celo tanjše obdelane deske, pa lahko pričakujemo, da bodo začele propadati veliko hitreje.

Lahko pa izberemo macesen ali hrast, ki sta precej bolj odporna na vlago in druge vremenske vplive. Propadanje lahko zaustavimo tudi tako, da okvir grede postavimo na opeko ali betonske plošče, notranjost pa zaščitimo z bradavičasto folijo. 

Orodje, ki ga potrebujemo

Za sestavljanje in postavljanje gred potrebujemo nekaj orodja, vendar nič takšnega, česar ne bi imeli doma. Potrebujemo meter, kotnik, kladivo, baterijski vrtalnik ali pa ročni izvijač. Če desk nimamo narezanih na mero, potrebujemo še žago ter grob in fin smirkov papir, da bomo obrusili odžagane robove. 

Priprava terena

Če bo greda stala na travi, je treba s površine odstraniti travno rušo, približno 20 do 30 centimetrov globoko, Ne smemo je zavreči, saj jo bomo kasneje potrebovali. Gredo pa lahko postavimo tudi na tlakovano ali celo asfaltno površino.

Visoke grede | Avtor: Profimedia Profimedia

Zbijanje roba okvirja

Najbolj preprosto je, da nam že tam, kjer smo deske ali plohe kupili, te narežejo na ustrezne dolžine. Pri plohih je lahko težava, da niso enako široki, zato moramo, preden jih začnemo sestavljati v okvir, izbrati tako, da bomo na koncu ulovili enako višino vseh stranic. Nič pa ne bo narobe, če bo katera od njih nekoliko višja. Ko v gredi raste zelenjava, se to prav nič ne vidi.

Okvir lahko sestavimo na različne načine, najbolj preprosto je, če na vogalih in na sredini daljših stranic uporabimo lesene količke, dimenzije vsaj pet krat pet centimetrov. Bolj spretni bodo morda naredili utore ali zareze na koncu desk in potem sestavljali eno v drugo, uporabimo pa lahko tudi kovinske kotnike. 

Postavitev okvirja na mesto in njegov zaključek

Osnovo okvirja z eno desko po obodu postavimo na mesto, kjer smo odkopali travno rušo. Če cel okvir sestavimo drugje, ga bomo zaradi njegove teže kasneje težko prenesli. Potem na okvir namestimo še ostale deske ali plohe, do višine, ki smo jo načrtovali. Deske je v količke najbolje vijačiti z lesnimi vijaki, lahko pa uporabimo tudi dolge žeblje in kladivo. 

Na vrhu lahko naredimo zaključni rob, ki bo deske dodatno ščitil pred zamakanjem vode. Kot že rečeno, lahko pred tem naredimo podložni rob iz opeke ali betonskih plošč.

Visoke grede | Avtor: Profimedia Profimedia

Priprava tal in stranic v visoki gredi

Navodil, kako pripraviti tla, je več. Nekateri prisegajo na ovčjo volno, ki jo v nekaj centimetrski plasti položimo neposredno na zemljo. Ovčja volna ima trojno vlogo. Miši, voluharji, krti, bramorji je ne marajo, zato jih odvrača od tega, da bi se prebili v gredo in nam v njej delali škodo. Poleg tega ovčja volna zadržuje toploto in vlago v zemlji. Poiščemo jo lahko pri ovčarju, ki nam jo bo prodal poceni ali celo podaril, saj lahko uporabimo ostanke, ki sicer niso uporabni.

Druga možnost je kombinacija mreže proti voluharjem, čez pa volneni filc. Skupaj imata podobno vlogo kot ovčja volna. Nekateri pa na tla položijo le plast kartona ali časopisnega papirja. Drugemu se je bolje izogibati, ker vsebuje tiskarsko barvo, česar si v naravni visoki gredi zagotovo ne želimo. Karton ne ščiti pred glodavci, niti ne zadržuje vode, preprečuje pa rast plevela, dokler seveda ne razpade.

Na notranjo stran stranic lahko namestimo bradavičasto folijo, ki preprečuje stik lesa z zemljo, hkrati pa služi kot zadrževalka vode, torej deluje proti hitremu izsuševanju zemlje. Lahko pa to folijo tudi izpustimo.

Visoke grede | Avtor: Pinterest Pinterest
Veje, dračje, smrečje

V precej debeli plasti, približno 30 centimetrov, odvisno pa seveda od višine grede, naložimo srednje debele veje. Nalagamo jih prečno in vzdolžno, da med njimi lahko nemoteno kroži zrak. Čez veje naložimo tanjše vejice in dračje ter smrekove veje. Vse skupaj dobro pohodimo.

Travna ruša, listje in deževniki

Zdaj pride na vrsto travna ruša, ki smo jo izkopali. V gredo jo polagamo s travo navzdol, čez njo pa nasujemo debelo plast suhega listja, tudi odmrle enoletnice, vse, kar smo že porezali na cvetličnih gredicah, še popolnoma nerazkrojene biološke odpadke iz kuhinje in vrhnjo plast s kompostnega kupa. To je plast bioloških odpadkov, ki še ni do konca razkrojena, torej še ni predelana v pravi kompost. 

Ta plast je izjemno pomembna, saj biološki odpadki in na pol razkrojen kompost vsebujejo zelo veliko mikroorganizmov in žuželk, ki bodo čez zimo pospešili procese razkroja in iz naloženih plasti okoli ustvarili dobro humusno podlago. 

Plast zaključimo z na koščke natrganim kartonom, ki je prava poslastica za deževnike. Tudi ti prebivalci visoke grede so zelo koristni, saj rahljajo in zračijo zemljo. Kartona ne polagamo v celih kosi, ker bo tako deževnikom težje dostopen. 

Visoke grede | Avtor: Pinterest Pinterest
Zemlja, hlevski gnoj ali kompost

Zdaj smo že skoraj pri koncu. Nasuti je treba le še približno 20 do 25 centimetrov debelo plast dobre vrtne zemlje, pomešane z gnojilom. Lahko uporabimo hlevski gnoj, lahko pa jo pomešamo s kompostom. Če delamo več gred hkrati, lahko v tiste, kjer bomo spomladi sadili rastline, ki potrebujejo več gnojila, dodamo hlevski gnoj, v ostale pa kompost. Vsaj del vrtne zemlje je dobro nadomestiti z gozdnim humusom.

Čisto na vrhu pa gredo zaključimo s pet- do 10-centimetrsko plastjo suhe slame. Čez zimo bo razpadla in zemljo še dodatno obogatila. Tako pripravljena visoka greda bo več kot odličen prostor za gojenje zelenjave.

Grede je treba na štiri do pet let obnoviti

Povprečna življenjska doba visoke grede je seveda najbolj odvisna od lesa. Običajno zdržijo od pet pa do 10 let, pri čemer ne razpadajo vse deske hkrati. Dobo gredi lahko podaljšujemo tako, da zamenjamo le posamezne deske v stranicah. 

Veliko prej pa bo treba v gredi obnoviti polnilo. Po približno štirih do petih vrtnarskih sezonah je dobro gredo sprazniti. Zemljo, ki smo jo iz nje odstranili, shranimo, na novo pa je treba naložiti spodnje plasti, tudi ovčjo volno ali filc, vejevje, dračje, smrečje, listje. Del odstranjene zemlje uporabimo namesto travne ruše, ki je zdaj nimamo, del pa jo pomešamo s hlevskim gnojem ali kompostom ter vrnemo v gredo. Čisto na vrhu naložimo gozdni humus ali novo vrtno zemljo.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.