Pod streho > Gradimo & obnavljamo
4285 ogledov

Koliko bo primaknila država, je odvisno od vrste prenove

denar za prenovo Profimedia
Energijska prenova individualnih in večstanovanjskih hiš je del nacionalne strategije na poti do brezogljične družbe, zato lahko lastniki, ki vlagajo v takšno prenovo od Eko sklada dobijo nepovratna sredstva in/ali ugodnejši kredit. Višina teh pa je odvisna od vrste prenove.

Vsak ukrep, s katerim posodobimo element ali sistem v hiši ali bloku, je lahko velik finančni zalogaj. Še toliko večji, če se odločimo za celostno ali tako imenovano korenito energijsko prenovo, s katero lahko izpolnimo tudi skoraj ničenergijski standard. 

V vsakem primeru, če bomo z ukrepom izpolnili določene pogoje, lahko pri Eko skladu vložimo vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev in/ali ugodnejši kredit. Možnosti je več. Nepovratna sredstva lahko dobimo za posamezni ukrep, lahko pa se odločimo, da bomo izkoristili možnost za celovito prenovo stavbe. V tem primeru moramo izvesti vsaj tri od več možnih ukrepov, hkrati pa moramo z njimi doseči skoraj nič energijski standard. 

Vsak investitor se bo vprašal, kaj se mu bolj splača, glede na to, za kakšen obseg prenove se je odločil. Torej, izračunati je treba ali se bolj splača izkoristiti subvencijo Eko sklada za celovito prenovo, ki lahko znaša tudi do 50 odstotkov priznane naložbe, ali prenavljati postopoma in izkoristiti subvencijo za posamezni ukrep.

Glede na dostopne cene smo izračunali, da bi bila naložba v nova lesena okna s trislojno zasteklitvijo, vgrajena po sistemu RAL in z zunanjimi senčili, kar zahteva Eko sklad, približno 12.000 evrov, priznana subvencija pa lahko znaša 2400 evrov. Prav toliko bi bila cena fasade z 20 centimetri toplotne izolacije iz kamene volne, subvencija pa 2400 evrov. Toplotno izolirati je treba še tla na podstrešju (če je neogrevano) in strop kleti, kar stane približno 3000 evrov, subvencije pa lahko dobimo 600 evrov.

Ostane še izbira toplotne črpalke. Zaradi zmanjšanih toplotnih izgub bi lahko izbrali TČ z manjšo močjo 6 kW, zato bo tudi cena nižja, približno 8000 evrov, subvencija pa 2500 evrov. Skupna naložba v vse ukrepe bi znašala približno 27.000 evrov, dobili pa bi 7900 evrov nepovratnih sredstev. Po podatkih s spletne strani Eko sklada, bi toplotne izgube s temi ukrepi zmanjšali za trikrat. 

Celovita prenova je dražja, učinki pa večji

Če bi želeli izkoristiti subvencijo Eko sklada za celovito prenovo, ki pri vgradnji naravnih materialov znaša do 50 odstotkov, bi morali vgraditi še centralni prezračevalni sistem. Cena tega je približno 6000 evrov. A to še ni vse. Dodati je treba še stroške za projekt in nadzor ter preizkus zrakotesnosti, za kar je treba odšteti še vsaj 4000 evrov. Zahteve Eko sklada so zelo stroge, saj mora biti hiša po prenovi skoraj pasivna, letna poraba energije za ogrevanje na sme presegati 25 kWh/m², v projektu pa morajo biti tudi izračuni za hlajenje in pasivne dobitke pozimi.

Skupna naložba v tako korenito energijsko obnovo bi znašala približno 45.000 evrov. Eko sklad bi nam moral priznati subvencijo v višini vsaj 40 odstotkov, da bi bila končna cena 27.000 evrov. Raba energije pa bi bila še nižja, kot če bi izvedli prej opisane štiri posamezne ukrepe postopoma, zato lahko izračunamo.

Vredno je razmisliti in se posvetovati 

Izračuni, ki so sicer informativni, pokažejo, da je vredno razmisliti o celoviti energijski obnovi hiše, saj naložbo odplačujemo s prihranki na račun energije. Poleg nižjih stroškov za energijo, ustvarimo tudi bistveno boljše pogoje za bivanje. Naložbe pa je treba gledati dolgoročno, življenjska doba kakovostnega ogrevalnega sistema je 20 let, življenjska doba oken in toplotne izolacije pa vsaj še enkrat toliko. Zato je pametno narediti kar se da natančen izračun, se posvetovati s strokovnjaki in se šele potem odločiti o obsegu energijske prenove.

Pred končno odločitvijo je treba vedeti še nekaj. Vlada je pred kratkim sprejela Dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050. V njej je  zapisano, da bodo za izvedbo vseh ukrepov za izboljšanje energijske prenove stavb še vedno na voljo nepovratna sredstva, vendar s poudarkom, da bodo bolj subvencionirane celostne prenove oziroma prenove v skoraj ničenergijskem standardu (sNES), bistveno manj pa posamezni ukrepi.

Zato lahko v prihodnje pričakujemo, da bo naložba v korenito prenovo bolj ugodna, kot v posamezne ukrepe. 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.