Pod streho > Gradimo & obnavljamo
21569 ogledov

Na teh območjih Slovenije in tem stavbam se lahko zgodi "Petrinja"

Petrinja potres 24sata
O potresno (ne)varni gradnji pri nas in o tem, kakšne bi bile posledice potresa enake ali podobne jakosti, kot smo jim bili priča v Zagrebu ter nedavno v Petrinji in okoliških mestih na Hrvaškem, smo se pogovarjali z gradbenim inženirjem dr. Samom Gostičem, vodjem laboratorija na Gradbenem inštitutu ZRMK.

Pravkar smo bili priča rušilnemu potresu na Hrvaškem. Ali bi se kaj takšnega ob enaki jakosti potresa lahko zgodilo tudi pri nas, namreč, da bi se porušilo praktično celo mesto ali naselje?

Žal se vsekakor nekaj podobnega lahko zgodi tudi pri nas. Večina stavb je pravzaprav zgrajena po istih ali pa vsaj zelo podobnih predpisih. Vpliv marčevskega potresa na Zagreb bi bil podoben tudi v Ljubljani – veliko poškodovanih stavb, pri nekaterih starejših se lahko prevrnejo posamezni zidovi, padajoči dimniki in strešniki. Decembrski potres pri Petrinji pa je bil močnejši in bi tudi pri nas, predvsem na območjih s starejšimi, slabše grajenimi stavbami, recimo na Kozjanskem ali v Posočju, naredil veliko škode, ko bi verjetno prišlo do porušitve tistih najslabše zgrajenih stavb.

Za slabše zgrajene stavbe je tak potres lahko usoden. Pri šibkejšem potresu od pričakovanega - projektiranega bodo tudi poškodbe na dobro grajenem objektu manjše, ali jih sploh ne bo, medtem ko bodo slabše grajeni objekti imeli obsežnejše poškodbe ali celo delne porušitve. Prva poročila o posledicah decembrskega potresa na Hrvaškem kažejo točno tako sliko, ko so na istem območju hudo poškodovane slabše grajene, običajno starejše stavbe, medtem ko sodobno grajene nimajo poškodb.

dr. Samo Gostič, GI ZRMK | Avtor: osebni arhiv osebni arhiv
Kako se stavbe odzivajo na potres, katere so nanj najmanj odporne oziroma zakaj se nekatere  porušijo, druge samo popokajo, tretjim pa ni nič?

Potres zatrese tla pod hišo, tako da na konstrukcijo delujejo vztrajnostne sile, podobno kot vas pri divjem speljevanju v avtobusu lahko vrže po tleh. Predvsem horizontalne sile so tiste problematične. Ker se je v preteklosti pozabilo na potres oziroma se potresne obtežbe ni upoštevalo zadosti, so nosilne konstrukcije narejene tako, da predvsem nosijo vertikalno obtežbo, težo. Odpornosti proti takšni (nepričakovani) horizontalni obremenitvi pa konstrukcija nima in jo zato potres poškoduje, v skrajnem primeru celo poruši kakšen del ali pa kar celo hišo.

Ali se v Sloveniji dovolj zavedamo pomena protipotresne gradnje? So vsaj novogradnje grajene protipotresno, če govorimo o stanovanjskih hišah?

Na področju novogradenj se dovolj zavedamo pomena protipotresne gradnje, saj gradimo po enakih sodobnih standardih, kot veljajo drugod v Evropi od leta 2008. Problem so rekonstrukcije objektov, kjer je včasih zelo težko oziroma finančno naporno staremu objektu zagotoviti zadostno potresno odpornost. Še večji problem pa so obstoječe stavbe za katere sploh ni interesa oziroma zavedanja, da so potrebni ukrepi, ki naj zagotovijo večjo potresno odpornost.

Zaradi razvoja gradbeno inženirske stroke - na osnovi izkušenj iz posledic potresov, preiskav konstrukcij in vedno boljših računskih modelov, zdaj že precej dobro vemo, kako je treba graditi, da bodo stavbe prenesle potresno obremenitev pričakovanega potresa. Toda zgrajenih je veliko stavb, ko ta znanja še niso bila tako izpopolnjena. Z dopolnjevanjem znanja o potresih so se tudi spreminjali predpisi, skladno s katerimi se je gradilo. Za objekte, ki so zgrajeni po zadnjih predpisih oziroma standardih, z veliko verjetnostjo vemo, da jih pričakovan potres, za običajne stavbe je to tak, za katerega je v 50 letih 10 odstotkov verjetnost, da bo dosežen, ne bo porušil, lahko jih pa zmerno poškoduje.

Ali je zakonodaja pri nas ustrezna, kar se protipotresne varnosti tiče, in koliko jo oziroma so jo graditelji upoštevali v preteklosti?

Zakonodaja za novogradnje je ustrezna, pri rekonstrukcijah pa trenutne rešitve zakonodaje niso najustreznejše, saj omogočajo izogibanje polnemu upoštevanju vseh bistvenih zahtev za stavbe med katere na prvem mestu spadata stabilnost in odpornost (tudi na potres). Ob čemer so bile zahteve glede gradnje v preteklosti zaradi manj znanja in manj sredstev za gradnjo nižje – kar pomeni večjo verjetnost hudih poškodb stavb med morebitnim potresom.

Koliko so torej protipotresno varne starejše družinske hiše in bloki?

Seveda je odvisno od dejanskega načina gradnje. Ker pa je večinoma bilo grajeno glede na zahteve takrat veljavnih predpisov, ki pa postajajo vedno bolj natančni in zahtevni, se pričakovana potresna odpornost lahko približno ocenjuje gleda na letnico gradnje. Po vojni pa do leta 1964 ni bilo v veljavi posebnih zahtev glede potresne odpornosti, poleg tega je bilo pomanjkanje materiala in sredstev, zato so takratni objekti najbolj vprašljivi glede varnosti. Malo boljši so v povprečju objekti, zgrajeni do leta 1981, še boljši pa po njem, saj je bil sprejet zahtevnejši pravilnik o gradnji na seizmičnih območjih. Po letu 2008 pa so stavbe res potresno varne, če med izvedbo ni bilo narejenih večjih napak.

Potres na Hrvaškem | Avtor: Epa Epa
Kaj konkretno pomeni protipotresna gradnja družinske hiše in bloka?

Predvsem gradnjo po sedaj veljavnih standardih (Evrokod 8), kjer projektanti določijo ustrezne dimenzije nosilne konstrukcije tako za prevzem običajne, vertikalne obtežbe kot horizontalne potresne obremenitve. Nato mora izvajalec pod budnim očesom nadzora pravilno vgraditi ustrezne materiale oziroma gradbene proizvode.

Od česa je še odvisna, kako na protipotresno varnost vpliva sestava tal?

Seveda je potresna nevarnost odvisna od bližine prelomov, kjer se potresi lahko zgodijo. V Sloveniji je bolj ogroženo območje v pasu od Posočja, prek Ljubljane do Brežic. Pomembna pa je tudi lokalna sestava temeljnih tal, kjer na mehkejših nanosih lahko pride do ojačitve tresenja in s tem večjih potresnih sil. Primer takih slabih tal je na primer Ljubljansko barje, kjer se lokalno pričakuje za stopnjo večja intenziteta potresa kot sicer v Ljubljani.

potresna karta | Avtor: Arso Arso

Vsi govorimo o energijski obnovi starejših stavb, koliko pa se pri tem ukvarjamo s protipotresno obnovo?

Energijska prenova stavbe je zdaj zelo v ospredju zaradi interesa in tudi finančne podpore Evropske unije, kar je dobro. Bi se pa morali zavedati, da je ob tem treba poskrbeti tudi za varnost oziroma pravzaprav tudi za smiselnost naložbe v energijsko prenovo. Na nivoju Evrope je pri tem manjši problem, ker so potresno ogrožene predvsem države južne Evrope, ki morajo problem potresne ogroženosti reševati na nacionalni ravni. Temu se moramo posvetiti tudi v Sloveniji. Na področju usposabljanja strokovnjakov Gradbeni inštitut ZRMK sodeluje v projektu CARE4CLIMATE, kjer povezujemo tematiko energetske, potresne in ustrezno celovite prenove stavb.

Katere nujne ukrepe bi morali izvesti pri celoviti prenovi starejših individualnih hiš?

Najprej je treba ugotoviti, v kakšnem stanju je stavba, kje so njene šibkosti. Običajno je treba zagotoviti dobro povezanost nosilnih zidov, kar dosežemo z vgradnjo protipotresnih vezi in/ali izvedbo armiranobetonskih stropov, obstajajo pa tudi druge metode. Treba je preveriti ali ima stavba zadosti nosilnih zidov v obeh smereh in ali so ti tudi dovolj nosilni. Po potrebi jih je treba dodati, prizidati, a hkrati tudi povezati z obstoječo konstrukcijo, ali pa utrditi. Kamnitim zidovom povečamo nosilnost z injektiranjem cementne mase za povezovanje kamnov, opečne zidove pa običajno utrdimo z armiranimi ometi, kjer v zadnjem času jekleno armaturo zamenjujejo mrežice iz steklenih in karbonskih vlaken.

Poskrbeti je treba tudi za detajle – recimo sidranje elementov, izvedbe dimnikov in podobno. S tem smo poskrbeli za potresno varnost, podobno pa je treba narediti še za izboljšavo energetske učinkovitosti, pa preveriti ustreznost požarne varnosti, varnosti pri uporabi in tako dalje glede vseh zahtev, ki jih postavljamo pred stavbe.

Načrti za hišo Novogradnje Pod streho Zidana ali montažna hiša? Za in proti

Kaj pa v večstanovanjskih stavbah?

Večstanovanjske stavbe so običajno večje in večkrat z armiranobetonsko nosilno konstrukcijo, tako da so ukrepi utrditve malo drugačni, pa še vedno smiselno podobni. Tudi v tem primeru je treba najprej ugotoviti pomanjkljivosti in jih nato odpraviti ter povečati nosilnost na ustrezen nivo. Pri višjih stavbah smo pri tem omejeni z velikostjo novih podpornih konstrukcij, z morebitno šibkostjo in neprimernostjo obstoječe konstrukcije za utrditev, skratka vsake prenove se je treba lotiti posebej.

Kako lahko preverimo, ali je naša hiša potresno varna?

Najbolj zanesljiv način, a tudi zamuden in drag, je, da naročite izdelavo izračuna potresne odpornosti hiše strokovnjaku, gradbenemu inženirju. Za nek hitrejši vpogled v približno oceno potresne varnosti vašega objekta pa lahko izpolnite anketo na sos112.si (http://potrog2.vokas.si/OceniSvojoStavbo).

Hiša brez kleti Nova hiša Pod streho Izračuni, ki govorijo v prid leseni gradnji potres Petrinja Hrvaška Imate zavarovan dom? Pod streho Tudi proti potresu? To namreč ni del nobenega paketa, zato preverite

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
 
 

 
Komentarjev 10
  • MISLEC 09:53 12.januar 2021.

    Me res zanima zakaj so cene stanovanj v takih poslopjih tako visoke? Zakaj je cena stanovanj v Ljubljani, kjer je večina zgradb potresno nestabilnih, tako visoka? Očitno še vedno radi kupujemo mačka v žaklju. Zakaj kupujemo stanovanja z več tisoč ...prikaži več evri na kvadratni meter, pa ne vemo ali se nam bo slej kot prej podrlo na glavo? Kje je tukaj zakonodaja, da bi ščitila kupca, oziroma kot prvo stanovalce? Kdo in kdaj nam lahko pove ali smo varni v teh, dotrajanih blokih in hišah?

  • mirror 07:34 12.januar 2021.

    Ali ni kaznivo dejanje, če širiš paniko, sploh pa preko medijev?

  • paschtexthat 05:08 12.januar 2021.

    www︎.︎Domeser︆.︆com - odličen prrojekt za odrasle, ki želijo najti parrtnerja za seks