Novo: Občine vas bodo lahko še bolj obrale

Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog novela zakona o urejanju prostora, ki bo v javni obravnavi do 30. avgusta. Med spremembami, ki jih novela prinaša, se jih precejšen del nanaša na določila o komunalnem prispevku. 

Komunalni prispevek za povečanje gradbene parcele

Prva pomembna sprememba je ta, da bodo občine, ki so pristojne za odmero komunalnega prispevka, po novem tega zaračunale tudi investitorju oziroma lastniku objekta v primerih, ko se zaradi prizidave ali novogradnje ob obstoječi stavbi povečuje površina gradbene parcele. To velja tudi za obstoječe objekte, ki še niso priključeni na komunalno infrastrukturo. 

S tem se odpravi pomanjkljivost sedanjega sistema, ko odmera v primeru povečanja gradbene parcele ni možna, pojasnjujejo predlagatelji novele. 

Gradbena parcela se bo pri izračunu komunalnega prispevka upoštevala tudi pri nezahtevnih objektih, ki niso pomožni objekti, pri čemer se bo upoštevala računska gradbena parcela. Ne bo pa se upoštevala pri pomožnih in enostavnih objektih. 

To bo veljalo za novo in obstoječo komunalno opremo.

Pixabay

Zaradi nove fasade se komunalni prispevek ne plača  

Zaradi nejasnosti, ki so pogoste v praksi, so predlagatelji v predlogu sprememb zakona bolj natančno opredelili, da lastnik, ki objekt energijsko in statično sanira, čeprav se z navedenimi posegi, na primer vgradnjo toplotne izolacije, nekoliko poveča bruto tlorisna površina, ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka. Enako velja tudi, če objektu investitor prizida zunanje stopnice ali zunanje dvigalo. "V teh primerih se sicer poveča bruto tlorisna površina objekta, vendar to na obremenitev komunalne opreme ne vpliva, zato se komunalni prispevek ne odmeri," pojasnjujejo odločitev. 

Daljši rok za izdajo odmere komunalnega prispevka

Plačilo komunalnega prispevka v primeru novogradnje objekta bo ponovno pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, torej ga bo moral investitor plačati, preden bo pridobil gradbeno dovoljenje. Zdaj velja, da se komunalni prispevek plača šele pred prijavo začetka gradnje. Čeprav se to določilo v praksi ne izvaja, saj je pogoj zanj uveljavitev sistema eGraditev, kar naj bi bilo 5. januarja 2026. 

Pristojni organ mora odmero odločbo izdati v 30 dneh, potem ko je vlagatelj vloge za odmero priložil vso potrebno dokumentacijo. Po zdaj veljavnem zakonu, mora biti odloča izdana v 15 dneh. 

"Podaljšanje roka za odmero ne bo bistveno vplivalo na čas do izdaje gradbenega dovoljenja, saj se bo s seznanitvijo stranke bistveno zmanjšala količina pritožb zoper odmerno odločbo in s tem skupen rok, v katerem bo odmerna odločba postala dokončna," predlagatelji pojasnjujejo podaljšanje roka. 

Investitor ima namreč možnost pritožbe na odmero, o kateri mora župan odločiti v 30 dneh. Če vsi navedeni roki niso upoštevani, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. 

Komunalni prispevek za enostavne objekte

Komunalni prispevek zaradi gradnje objekta občina odmeri na zahtevo investitorja, kar velja tako za manj zahtevne objekte, na primer eno- in dvostanovanjske hiše, kot tudi za nezahtevne objekte. 

Za enostavne objekte pa bo občina komunalni prispevek odmerila po uradni dolžnosti, kar velja že zdaj. Novela pa prinaša pomembno spremembo. Zdaj velja, da občina po uradni dolžnosti komunalni prispevek odmeri za vse enostavne objekte, potem ko prejme obvestilo o začetku gradnje takšnega objekta. Res pa je, da ta določila iz obstoječega zakona še ne veljajo, saj sistem eGraditev še ni uveljavljen na vseh upravnih enotah. Zato tudi po obstoječi zakonodaji začetka gradnje enostavnih objektov še ni treba prijaviti, niti zanje ni treba plačati komunalnega prispevka.

Pixabay

Po novem pa bo občina komunalni prispevek po uradni dolžnosti odmerila le za tiste enostavne objekte, za katere je določila, da je za njihovo postavitev obvezno soglasje občine. Potem ko bo izdala soglasje, to mora storiti v 15 dneh, sicer velja, da je poseg priglašen, bo torej odmerila tudi komunalni prispevek.  

Veljalo bo, da mora občina v teh primerih odmerno odločbo izdati v 30 dneh od izdaje soglasja. Če bo rok prekoračila, pa bo veljalo, da je komunalni prispevek plačan. 

Občina pa se lahko tudi odloči, da za določene enostavne objekte soglasje ni potrebno, prav tako lahko v občinski uredbi določi, da so enostavni objekti oproščeni plačila komunalnega prispevka. 

Komunalni prispevek tudi za neurejena zazidljiva zemljišča

Precejšnja novost je tudi, da bo občina akontacijo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo lahko odmerila tudi od neurejenih zazidljivih zemljišč, ki so opremljena in ustrezajo kriteriju urejenega zazidljivega zemljišča skupaj s sosednjimi zemljišči v lasti istega lastnika oziroma lastnikov. S tem bo omogočeno, da občina akontacijo odmeri tudi na zemljiščih, na katerih danes te možnosti nima, kar pomeni, da bo lahko pobrala več akontacije in tako čim hitreje dobila povrnjena sredstva za komunalno opremljanje.

Vračila že plačanega komunalnega prispevka

Zdaj velja, da investitor, ki je za gradnjo že plačal komunalni prispevek, ne glede na to, ali je šlo za novo ali obstoječo komunalno opremo, pa mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali je poteklo, ni bil upravičen do vračila. Plačilo se investitorju ali njegovemu pravnemu nasledniku upošteva pri naslednji odmeri na predmetnem zemljišču.

Po novem pa navedeno velja le v primeru nove komunalne opreme, če pa naj bi se gradnja priključila na obstoječo komunalno opremo, pa je do povračila upravičen. Do povračila so upravičeni tudi lastniki, ki jim ni bila izdana odločba o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja, ter graditelji, v primerih tako spremenjenega gradbenega dovoljenja, da je nova odmera komunalnega prispevka nižja vsaj 100 evrov. 

Investitor je do vračila upravičen tudi, če se izkaže, da priključitev na infrastrukturo dejansko ni možna. To velja v primeru nove in obstoječe komunalne opreme. 

Vračila lahko investitorji in njegovi dediči uveljavijo v petih letih, sicer pa se lahko plačila pri naslednji odmeri upoštevajo največ 20 let. 

Profimedia

Rušenje starega in gradnja novega objekta

Pretekla plačila se upoštevajo tudi pri odstranitvi obstoječega objekta in gradnji novega, vendar le pod pogojem, da je bil obstoječi objekt legalen, kar mora investitor dokazati. Novo pa je tudi določilo, da se v teh primerih pretekla plačila ali vlaganja lahko uveljavljajo največ 10 let po odstranitvi obstoječega objekta, če je tako odločila občina. Če ni, pa se lahko uveljavljajo največ pet let.
Ob navedenem pa po novem velja, da mora biti obstoječi objekt odstranjen najkasneje v dveh letih od pridobitve uporabnega dovoljenja novega objekta, v nasprotnem lahko občina po uradni dolžnosti ponovno odloča o odmeri komunalnega prispevka. 

Zaostritev priključevanja nelegalnih objektov

Zaradi zaznanih pomanjkljivosti, da želijo lastniki na komunalno opremo priključiti tudi nelegalne objekte in da zahteve za odmero vlagajo brez soglasja upravljavca, so predlagatelji novele dodali tudi določilo, da mora lastnik zahtevi za odmero priložiti dokazilo o legalnosti objekta in soglasje upravljavca komunalne opreme, iz katerega je razvidno, da je priključitev možna.

Daljše obdobje obročnega odplačevanja 

Podaljšujejo tudi dobo obročnega odplačevanja komunalnega prispevka. Pri odmeri akontacije komunalnega prispevka za novo komunalno opremo najdaljšo dovoljeno dobo odplačevanja podaljšujejo iz 24 na 48 mesecev, pri čemer je najnižji mesečni znesek plačila najmanj 200 evrov, če gre za izboljšanje komunalne opremljenosti pa se najdaljša doba odplačevanja podaljšuje iz 36 na 60 mesecev, najnižji mesečni obrok pa je lahko 50 evrov.