Gradbeni stroški za nova stanovanja so bili v zadnjem četrtletju lani za skoraj tretjino višji kot v povprečju leta 2021, ko so ti naraščali najhitreje, v zadnjem Poročilu o finančni stabilnosti navajajo v Banki Slovenije.
Nepristranski kazalniki gibanja stroškov
Stroški gradnje rastejo predvsem zaradi višjih stroškov materialov in stroškov dela, kar potrjujejo tudi indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev. Z natančnejšimi podatki, koliko so se podražili stroški gradbenih storitev v zadnje letu in koliko v zadnjih petih letih, so nam postregli na zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS (GZS ZGIGM), kjer indekse za obračun razlike v ceni gradbenih storitev mesečno računajo že od leta 1972.
Indeksi panožne zbornice GZS ZGIGM so namenjeni za določitev razlike zneska, ki nastane v določenem obdobju zaradi spremembe stroškov pri gradnji objektov, sestavljeni pa so iz 50 vrst različnih gradbenih del.
Kot navajajo na GZS ZGIGM, so indeksi edini slovenski nepristranski kazalniki o gibanju stroškov na področju posameznih vrst del in gradenj v celoti.
Kaj vse zajemajo indeksi?
Izmed 50 indeksov smo jih izbrali 15, torej tiste, ki predstavljajo najbolj pogosto naročene storitve pri stanovanjski gradnji ali obnovi domov.
V posameznem indeksu so upoštevani stroški dela, stroški materiala, stroški energije in stroški mehanizacije, pravi Gregor Ficko, direktor GZS ZGIGM in doda, da "indeksi dejansko predstavljajo rast cen oziroma natančneje razlike v ceni med baznim indeksom, ki je 100, ter rastjo ali padcem indeksa po posameznih časovnih obdobjih (mesecih)."
Ficko še pojasni, da "dejanska rast cen na trgu lahko odstopa od indeksa, saj teoretično pri zbiranju podatkov ne moremo zajeti 100-odstotnega števila podjetij ali trgovcev, ki se ukvarjajo z gradbenimi storitvami. Vendar so odstopanja zelo majhna, v vrednosti dopustne statistične napake, tako da indeksi zelo verodostojno sledijo dejanski rasti cen na trgu."
Stroški gradbenih del višji za 40 odstotkov
Iz podatkov je razvidno, da so se stroški gradbenih del za stanovanjsko gradnjo, ki zajemajo zemeljska in zidarska dela, izvedbo ometov, tesarska dela, armirani beton (železokrivska dela, betonerska dela), termo in hidroizolacije v zadnjih petih letih podražila za dobrih 40 odstotkov. Indeks obrtniških del, ki je po besedah Ficka "v bistvu ponderiran povprečni indeks vseh obrtniških storitev, katerih rast vrednosti izračunavamo tudi po posameznih obrtniških delih, ki se izvajajo pri stanovanjski gradnji," pa je v zadnjih petih letih 135 ali drugače, stroški obrtniških del so višji za 35 odstotkov.
V zadnjih petih letih so se najbolj povišali stroški kleparskih del, in sicer za skoraj 60 odstotkov, sledijo pa storitve izvedbe estrihov, stroški so višji skoraj za polovico.
Najmanj so rasli stroški mizarskih del, niti za petino, ter stroški storitev na področju prezračevanja in klimatizacije, kjer je bila rast 23-odstotna. Rast pod 30 odstotki so izračunali tudi pri storitvah demit fasad. Sicer pa so stroški posameznih gradbenih in obrtniških storitev v zadnjih petih letih v povprečju višji od 35 do 45 odstotkov.
Cenike priporočenih cen objavljajo le nekatere sekcije
Kolikšne so dejanske cene posameznih storitev, smo preverili na Obrtni zbornici Slovenije, vendar so podatki o teh precej skopi. Od sekcij, cene katerih smo vzeli pod drobnogled, informativne cenike objavljajo le sekcija gradbincev, sekcija inštalaterjev energetikov in sekcija krovcev in kleparjev.
"Objava priporočenih cen je odvisna od odločitve sekcije oziroma dogovora znotraj upravnega odbora posamezne sekcije," Mira Črešnar, vodja odnosov z javnostmi odgovarja na vprašanje, zakaj vse sekcije ne objavljajo informativnih cenikov. Ob tem pa doda, da so informativni ceniki, ki so sicer izjemno podrobni in obsežni, namenjeni zgolj pomoči in orientaciji pri določitvi cen za dela na posameznih objektih. To pomeni, da se jih člani OZS niso obvezni držati.
če samo omeniš kje pernatega, ti zaračunajo dvakratno to ti je vlada
pernati je prvo dvignil sebi, a je s tem vse porinil gor. hvala ti čudodelec in hvala vsem ki so ga volili plešimo, plešimo vsaj teden še
Sedaj prihaja še k nam kar je "divji zahod" okusil že pred četrt stoletja! Moj sosed je ob koncu prejšnjega, začetku tega tisočletja 4-5 let po tri mesece, toliko je trajala turistična viza, potoval v Avstralijo in to zato, da… ...prikaži več tisti čas tam delal kot keramičarski mojster, večinoma le pri obnovi kopalnic... V tem času je s tem zaslužkom doma finaciral gradnjo dvodružinske hiše od temeljev do vselitve. Seveda je vso keramiko in še marsikaj naredil sam, pa vendar le...