V Sloveniji smo končno dobili popis javnih najemnih stanovanj. Gre za najbolj natančen popis do zdaj, na podlagi tega pa je nastal tudi register javnih najemnih stanovanj. Vzpostavilo ga je ministrstvo za solidarno prihodnost, v njem pa je za zdaj 29.300 stanovanjskih enot od predvidoma 33.000.
Podatke so za ministrstvo zbirali na Gursu, pridobili pa so jih od 81 akterjev, med katerimi so poleg republiškega še lokalni stanovanjski skladi in občine. Poleg podatka o številu stanovanj bodo v registru tudi podatki o lokaciji, tipu, velikosti, starosti in ohranjenosti ter tudi o višini najemnine.
Register javnosti ne bo dostopen
Dostop do registra bodo imeli republiški in lokalni stanovanjski skladi ter občine in neprofitne stanovanjske organizacije, širši javnosti pa za zdaj ne bo dostopen. "Vzpostavitev evidence javnih najemnih stanovanj nam bo pomagala pri bolj načrtnem izvajanju stanovanjske politike. Z evidenco bomo pridobili čim boljše podatke o obstoječih stanovanjih, predvsem njihovo lokacijo, in v kakšnem stanju so, kar bo osnova za nadaljnji razvoj umeščanja novih stanovanjskih projektov v prostor," so za MMC pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Podatke bodo tako izkoristili za načrtovanje gradnje novih stanovanj tam, kjer so najbolj potrebna, hkrati pa tudi za načrtovanje obnov obstoječega stanovanjskega fonda, ki je po podatkih ministrstva v povprečju star 54 let.
Poročalo je 195 občin
Poleg podatkov o stanovanjih, ki so jih zbrali na Gursu in so zdaj vpisani v novem registru, je ministrstvo za solidarno prihodnost med januarjem in aprilom letos izvedlo še anketo o stanju najemnih in drugih namenskih stanovanj po občinah. Kot izhaja iz poročila, se je na anketo odzvalo 195 od 212 občin.
Tako ima ministrstvo zdaj tudi podatke, koliko je v določeni regiji neprofitnih najemnih stanovanj, bivalnih enot, namenskih najemnih stanovanj za mlade in starejše, službenih stanovanj in drugih stanovanj v lasti javnih stanovanjskih skladov, občin in neprofitnih stanovanjskih organizacij ter kolikšna je ocena potreb občin po dodatnem tovrstnem stanovanjskem skladu.
Po zbranih podatkih iz ankete je v Sloveniji 30.650 stanovanj, ki so v lasti občin in stanovanjskih skladov. Glede na ocenjene potrebe pa bi morali zagotoviti še 20.407 dodatnih stanovanj, kar pomeni, da bi se fond povečal na 51.057 stanovanj, izhaja iz poročila. Pri tem velja poudariti, da so šteta javna najemna stanovanja, stanovanja za mlade in starejše, službena stanovanja in druga stanovanja za različne namene, ki so v lasti skladov in občin.
Manjka 20.000 stanovanj
Največ stanovanj je pričakovano v Osrednjeslovenski regiji, nekaj več kot 6300, sledita Savinjska s skoraj 5800 stanovanji in Podravska s 4620 stanovanji. Več kot 3100 stanovanj je v Posavski regiji. V drugih regijah je od 110 do 2000 stanovanj, najmanj pa v zasavski, kjer je nekaj več kot 500, in Primorsko-notranjski, kjer je približno 820 javnih stanovanj.
Sodelujoči v anketi so ocenili, da primanjkuje približno 20.000 javnih stanovanj, pričakovano, največ v Osrednjeslovenski, več kot 5500, v Savinjski regiji naj bi jih primanjkovalo skoraj 2500, v Podravski 1942. Precej dobro je stanje očitno v posavski regiji, kjer so primanjkljaj ocenili le na dobrih 300 stanovanj. Glede na obstoječi fond pa je primanjkljaj največji v Obalno-kraški regiji, kjer ob 2100 obstoječih stanovanjih primanjkuje 3340 novih stanovanj.
Do leta 2030 naj bi začeli graditi 9000 stanovanj
Spodbudni so podatki skaldov in občin, v okviru ankete so namreč poročali o 164 projektih, na podlagi katerih naj bi zgradili 9018 novih stanovanj, od tega 1016 za starejše in 746 za mlade.
Projekti so v različnih fazah, v gradnji jih je 17 za 517 stanovanj, projektiranje PZI poteka na 11 projektih za 560 stanovanj, pravnomočno gradbeno dovoljenje ima pridobljeno 16 projektov za 345 stanovanj in gradbeno dovoljenje pridobiva 5 projektov za 246 stanovanj. Ostali projekti so v fazah OPN, OPPN in projektiranje IDP, IDZ, DGD.
Največ načrtovanih stanovanj se bo gradilo ali rekonstruiralo v Osrednjeslovenski regiji, predvidoma več kot 4400. Več kot 1000 stanovanj je v gradnji ali načrtovanih v Podravju, Več kot 550 na Gorenjskem, po dobrih 400 pa v Jugovzhodni Sloveniji in na Koroškem. V Obalno-kraški regiji načrtujejo le 200 novih stanovanj.
Kljub visokemu številu načrtovanih stanovanj v prihodnjih letih, večina projektov naj bi se začela graditi najkasneje leta 2030, pa to še vedno ni niti polovica potrebnih javnih najemnih stanovanj.
Največje pomanjkanje na Primorskem
Iz ankete izhaja, da bo, upoštevajoč vse načrtovane gradnje, primanjkljaj, več kot 3000 stanovanj, daleč največji na Obalno-kraški regiji, v Savinjski in Goriški regiji (po 1400 in 1200 stanovanj) ter v jugovzhodni in osrednji Slovenji po dobrih 1000 stanovanj.
Tudi glede na število prebivalcev v posamezni regiji je stanovanjska stiska največja v Obalno-kraški regiji, sledi pa Goriška. Dokaj velik je primanjkljaj tudi v jugovzhodni Sloveniji, v Pomurju, na Koroškem in v Savinjski regiji. Če bodo uresničeni vsi načrtovani projekti, bo primanjkljaj glede na število prebivalcev najmanjši v Osrednjeslovenski regiji.
