Pod streho > Gradimo & obnavljamo
35425 ogledov

To so izjeme, ko gradbenega dovoljenja ni treba upoštevati v celoti

gradnja hiše Profimedia
Gradnja nove hiše ali rekonstrukcija obstoječe mora biti skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem, a ne vedno. Obstajajo izjeme.

Kaj je z gradbenim dovoljenjem skladna gradnja, gradbeni zakon (GZ-1) sicer eksplicitno ne definira. Je pa definiran pojem neskladne gradnje. To je objekt, ki ima pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako da ga je gradbenotehnično možno uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja, navajajo na ministrstvu za naravne vire in prostor. 

Tako ne glede na to, ali je v določbah zakona izrecno napisano ali ne, vedno velja, da je gradnja oziroma objekt skladen z gradbenim dovoljenjem, če se izvaja oziroma je izveden v skladu s pogoji, določenimi v pravnomočnem oziroma dokončnem gradbenem dovoljenju, ob upoštevanju z zakonom dopustnih manjših odstopanj, še dodajajo. 

Prva, graditeljem dobro znana izjema, so torej dopustna odstopanja. V GZ-1 so navedena kot osnovni pogoji, ki morajo biti vedno izpolnjeni, da se določeno odstopanje lahko šteje za dopustno.  

Pogoji dopustnega odstopanja, ki jih določa zakon

Odstopanje je dopustno, če sta objekt in gradbena parcela tudi po spremembi skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, ali s pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi. Dopustno je tudi, če sprememba ne vpliva na že dana soglasja lastnikov sosednjih zemljišč in na pravice strank. Odstopanje mora biti skladno s predpisi s področja mnenjedajalcev. Eden od pogojev je tudi, da se ne spremenita klasifikacija in razvrščanje objekta.

Poleg naštetega pa je v GZ-1 navedeno še, da je odstopanje dopustno, če je horizontalni premik objekta od lege, določene v dokumentaciji, do enega metra, če se za stavbe posamezne zunanje mere, kot so širina, višina, dolžina, globina, polmer in podobno, povečajo do 0,5 metra, ali se posamezne zunanje mere zmanjšajo. Dovoljena pa je tudi sprememba ničelne kote pritličja do 0,5 metra.

Če se dopustna manjša odstopanja izvedejo med gradnjo in niso že upoštevana v PZI, jih morata vodja projektiranja in vodja nadzora pred izvedbo vpisati v gradbeni dnevnik in potrditi s podpisom. Za dopustna manjša odstopanja, ki vplivajo na izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev, pa se izdela nov ali spremenjen PZI.

V primeru, da se dopustna manjša odstopanja nanašajo na izdano mnenje mnenjedajalca, je treba pred izvedbo pridobiti novo mnenje, iz katerega izhaja, da je predvidena sprememba še vedno skladna s predpisi s področja mnenjedajalca.

Dopustna manjša odstopanja se, kot izhaja iz pojasnil ministrstva, običajno nanašajo na povečanje objekta, njegov zamik, spremembo velikosti in pozicije oken, notranjih sten. 

Spodnje meje zakon ne določa

Kaj pa nasprotno? Ali je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem, če se graditelj odloči, da bo gradil manjšo hišo, kot izhaja iz dokumentacije za gradbeno dovoljenje, ali pa se na primer odloči, da hiše ne bo podkletil? Ali tudi v tem primeru velja, da je dopustno odstopanje v vsako smer lahko največ 0,5 metra? 

Na ministrstvu odgovarjajo, da omejitve navzdol v zakonu niso opredeljene. "GZ-1 dopušča, da se izvede manjša stavba. Zakon ne določa spodnje meje, do kam se lahko stavba zmanjša in se lahko zmanjša na željo investitorja, če so pri tem še vedno izpolnjeni vsi prej omenjeni pogoji o skladnosti stavbe in gradbene parcele s prostorskimi akti in nimajo vpliva na pridobljena mnenja mnenjedajalcev." 

Tudi če so v gradbenem dovoljenju, jih ni treba zgraditi

To pomeni, da se graditelj lahko odloči, da bo na primer namesto 160 kvadratnih metrov veliko hiše gradil hišo, veliko le 130 kvadratnih metrov. Poleg tega se lahko na primer odloči tudi, da ne bo izvedel kleti ali garaže, čeprav sta v dokumentaciji predvideni. 

Enako velja za gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se uvrščajo med pomožne objekte. Tudi če je v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje predvideno, da bo ob hiši ali celo v hišo vpeta nadstrešnica ali na primer kolesarnica, na dvorišču pa vrtna uta, jih v resnici ni dolžan zgraditi. 

Kot pravijo na ministrstvu, je gradbeno dovoljenje pravica in ne obveznost. 

Ovir za uporabno dovoljenje ni

Graditelj mora zgraditi le tiste nezahtevne in enostavne objekte, ki pogojujejo gradnjo osnovnega objekta. Mednje na primer spadata gradnja nezahtevnega voda gospodarske javne infrastrukture in oporni zid, navajajo na ministrstvu.
Gradnja manjšega objekta ali odločitev, da graditelj nekaterih delov sploh ne bo gradil, izjema so le tista dela ali objekti, ki pogojujejo gradnjo novega objekta, ne pomeni neskladne gradnje. Zato tudi ni nobene ovire, da graditelj ne bi dobil uporabnega dovoljenja. 
 

Komentarjev 2
  • Naklonsky 13:21 22.maj 2024.

    Zato pa inamo v Sloveniji eno veliko zmešnjavo različnih hiš, velikosti, različnih streh, da o barvah fasad in skladnosti z neumnim pogojem “vzporedno s plastnicami zemljišča” v strnjenih naseljih sploh ne govorimo!

  • Avatar Garancija
    Garancija 07:51 22.maj 2024.

    Gradnja nove hiše ali rekonstrukcija obstoječe mora biti skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem, a ne vedno. Obstajajo izjeme.Če si njihov ne rabiš nič,se vse naredi mimo zakona.