Pod streho > Gradimo & obnavljamo
8738 ogledov

Veliko sprememb pri gradbenem dovoljenju in graditvi

gradnja Profimedia
Poslanci so danes glasovali o novem zakonu o urejanju prostora in gradbenem zakonu in oba zakona sprejeli.

V državnem zboru je danes potekala tretja obravnava predloga zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona. Namen zadnjega je zmanjšati administrativna bremena in pospeši trajnostni gospodarski razvoj v Sloveniji, je uvodoma povedal državni sekretar Bojan Prug. 

S predlogom naj bi odpravili ugotovljene pomanjkljivosti in napake ter popravili in dopolnili obstoječe normativne rešitve, tako da bo mogoče hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov, povezanih z gradnjo.  

Rušenje le na podlagi odločbe sodišča

Med najpomembnejšimi spremembami oziroma novostmi je državni sekretar izpostavil, da zakon ureja postopke v zvezi z odlokom izvršbe, s katerim se sledi odločbi ustavnega sodišča o tako imenovani pravici do spoštovanja doma. O odstranitvi nelegalnega objekta, ki posamezniku predstavlja dom, bo odločilo pristojno sodišče in sicer bo presojalo o sorazmernosti posega. Šele, če bo ugotovilo, da ne gre za dom, bo lahko pristojni inšpektor opravil izvršbo, to je odstranitev nelegalnega objekta. V nasprotnem pa bo moral inšpektor za pet let odložiti ukrep odstranitve objekta.

Skladnost bo presojala občina in ne upravna enota

Sprememba je tudi ta, da skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi akti ne v procesu izdaje gradbenega dovoljenja ne bodo več presojali na upravnih enotah, temveč na občini, na področje katere bo gradnja. 

To je tudi eden izmed razlogov, zaradi katerega predlagatelji pričakujejo, da čas izdaje gradbenega dovoljenja krajši, zgolj 30 dni.

Med drugimi spremembami pa velja izpostaviti še naslednje:

  • Možnost, da investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo že po dokončnosti in ne več pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, če gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje. 
  • Manjša rekonstrukcija, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo, za kar ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja, bo pa moral pri tem sodelovati pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva. Pred začetkom del bo nujna prijave začetka gradnje.
  • Prijava začetka gradnje bo zadostovala tudi za vsa potrebna dela v primeru naravnih nesreč
  • Odmera in plačilo komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje. Vendar bo to začelo veljati šele leta 2024, ko bo vzpostavljeno elektronsko poslovanje, eGraditev. 
  • Nadzor nad nezahtevnimi objekti bodo po novem izvajali tudi občinski inšpektorji, 
  • Za enostanovanjske hiše bodo lastniki uporabno dovoljenje pridobili na lažji in cenejši način. Pri tem tudi zunaj zaključen objekt, fasada. Ne bo več pogoj, prav tako pa ukinjajo zahtevo o dokazilu zanesljivosti objekta. 
  • Spreminja se definicija objektov daljšega obstoja. Presečna letnica iz datuma 1. januarja 1998 predstavlja na 1. 1. 2004, kar pomeni, da bo legalizacija objektov, zgrajenih pred tem datumom potekala po poenostavljenem postopku.  

Zakon škodljiv za arhitekturo

Po mnenju Branislava Rajića iz skupine Nepovezani poslanci, zakon „škoduje arhitekturni stroki, s tem na dolgi rok ogroža kakovost bodočih posegov v prostor. Minister ne razume vloge posameznih strok pri projektiranju. Vsiljuje predpis, da je vodja projektiranja lahko predstavnik katerekoli stroke ne glede na področje te stroke in ne glede na vrsto objekta, ki se projektira. Vodja projektiranja za gradbene inženirske projekte so gradbeni inženirji, vodja projektiranja za stavbe pa arhitekti po načelu prevladujoče stroke. To pravilo hočejo ukiniti. Projektiranje mostu bo namesto gradbenega inženirja po novem lahko vodil krajinski arhitekt, inženir požarne varnosti ali rudarski inženir. To, da nimajo znanj o takšni gradnji ministra ne skrbi.“

lesena hiša Gradbeni zakon Pod streho Kdo nam bo po novem gradil hiše, arhitekt ali strojnik?

V poslanski skupini SAB bodo zakon podprli, vendar pa opozarjajo, da se pri nas gradbena zakonodaja spreminja prepogosto. „V Sloveniji imamo kulturo zelo pogostega spreminjanja in dopolnjevanja gradbene zakonodaje. ZGO-1 je bil sprejet že leta 2004 in doživel 16 dopolnitev. Obstoječi gradbeni zakon je bil sprejet leta 2018,“ je povedal Andrej Rajh in dodal, da v tujini te prakse niso običajne, saj gradbeno in prostorsko zakonodajo spreminjajo vsakih 10 ali celo 20 let, da se ta v prostoru in stroki sploh lahko uveljavi.

Zakon bo začel veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se bo začel 1. junija 2022, tako se zagotovi, da bosta zakon o urejanju prostora in gradbeni zakon začela veljati in se začela uporabljati istočasno.

Projekt gradnja Gradbeni zakon Pod streho To so bistvene spremembe, ki bodo vplivale na gradnjo
 
Komentarjev 4
  • Avatar Finnaliona
    Finnaliona 00:54 10.december 2021.

    Dobrodošli v najboljšem intimnem klubu - - Se︆︆ns︆︆to︆︆s︆︆.︆︆C︆︆o︆︆m

  • bobubob 19:50 09.december 2021.

    Škodljivo predvsem za investitorja. Ostali so še vedno našli luknjo, kamor so zabili svojo pipico...

  • Albatroz 17:56 09.december 2021.

    Lepo da razmišljajo, vendar jih še vedno zanima samo denar, tudi pooblaščene strokovnjake s področja gradbeništva, čeprav so lahko po poklicu vodovodarji in imajo prijavljeno gradbeno podjetje.