Pod streho > Gradimo & obnavljamo
1150 ogledov

Z naravnimi izolacijami lahko izoliramo le takšne hiše

Lesena fasada Profimedia
Ko se odločamo o toplotni izolaciji fasade, največkrat tehtamo le med ekspandiranim polistirenom in kameno volno. Kaj pa druge, alternativne izolacije? Več jih je, njihove lastnosti pa odlične.

Pri nas najbolj razširjena toplotna izolacija za fasade je ekspandirani polistiren (EPS), ker gre za toplotno dobro izolativen material, mehansko odporen, tudi odporen na vremenske vplive, preprost za vgradnjo, predvsem pa cenovno najbolj dostopen. Vgradimo ga lahko na vsako novogradnjo, tudi montažno, in vsako obstoječo hišo.

Graditelji, ki želijo bolj naraven material, z večjo difuzno odprtostjo in protipožarno varnostjo, se odločijo za mineralno volno, največkrat za plošče iz kamene volne. 

skeletna gradnja | Avtor: Profimedia Profimedia
Izbire toplotnih izolacij je bistveno več

In kot da se tu izbira konča. A obstajajo tudi drugi toplotnoizolativni materiali, ki jim zaradi njihovega izvora, pa tudi načina uporabe in morda celo manjše razširjenosti, pravimo alternativni. To so celulozni in lesni kosmiči, lesne vlaknenke, ovčja volna, konoplja, slama v zadnjem času sta na voljo tudi izolacija iz plute in konopljin beton. 

Običajno o teh izolacijskih materiali vemo malo, bolj poučeni so le graditelji, ki se odločajo za gradnjo ekološke hiše. Res je, da z večino naštetih materialov ne bomo izolirali obstoječih hiš, saj jih ne moremo preprosto vgrajevati na steno, temveč jim je treba zaradi njihove oblike narediti kalupe, v katere jih vgradimo, največkrat pa tudi zaključiti s prezračevanimi fasadami, čeprav to ni pravilo. 

Z njimi izoliramo lesene hiše

Izjemno dobro pa se te toplotne izolacije obnesejo, če gradimo skeletno hišo. Nekatere od njih se dobro obnesejo tudi v hišah, grajenih iz križno lepljenih lesenih plošč in v panelnih montažnih hišah. V nadaljevanju predstavljamo podrobnosti.  

Izolacije v razsuti obliki, kot so celulozni in lesni kosmiči, v votle konstrukcije vpihujemo. Gostota vgrajene izolacije mora biti primerna, da se ne bi pozneje v steni posedala. Dobro izvedena pa bo zapolnila prav vsak kotiček, tudi težje dostopen, s čimer zelo dobro tudi preprečimo nastanek toplotnih mostov v konstrukciji.   

Skeletna gradnja | Avtor: Profimedia Profimedia
Lesne vlaknenke na konstrukcijo sidramo s sidri, ki morajo biti odporni proti vlagi. Ovčjo volno, konopljo in slamo, pa v votle konstrukcije vgradimo v obliki bal, tako da jih preprosto v votle prostore natlačimo. Med balami ne sme biti praznih prostorov, stiki med njimi morajo biti tesni. 

Tako izolirane konstrukcije običajno zapiramo z lenimi vlaknenkami in stisnjenimi  vezanimi ploščami, zaključimo pa lahko z ilovnatimi ali apnenimi ometi, pogosto pa tudi s prezračevano fasado. Izbira je lahko tudi klasični zaključni fasadni sloj, le paroprepusten mora biti dovolj. 

Malo manj izolativne, a bolj paroprepustne

V primerjavi z EPS in kameno volno, imajo večina alternativnih toplotnih izolacij, nekoliko višjo vrednost toplotne prevodnosti, kar pomeni, da so nekoliko slabši toplotni izolatorji. A še vedno dovolj dobri, da so primerni za izolacijo hiš, le nekaj centimetrov več je treba vgraditi, da bi dosegli enak toplotnoizolativni učinek kot na primer pri EPS.

izolacija ovčja volna | Avtor: Profimedia Profimedia
Ena od njihovih glavnih prednosti je njihova velika paroprepustnost. Vendar ta do izraza pride le, če jih vgrajujejo v konstrukcije, ki so prav tako paroprepustne. Tudi to je razlog, da jih vgrajujemo v lesene hiše, skeletne in panelne ter tudi masivne lesene. 
Celuloza, lesni kosmiči in vlaknenke, ovčja volna, konoplja in slama so sposobni precej vodne pare zadržati in jo po potrebi (suh zrak v prostoru) vrniti v prostor. Te toplotne izolacije zelo dobro uravnavajo vlago v prostoru in s tem izboljšujejo mikroklimo v njem.

Dolg fazni zamik preprečuje hitro pregrevanje in ohlajanje

Ena od pomembnih dobrih lastnosti alternativnih toplotnih izolacij je njihov fazni zamik. Količnik, ki pove, v kolikšnem času bo toplotna prešla skozi konstrukcijo. Odvisen je od toplotne prevodnosti materiala, predvsem pa od njegove specifične toplote in teže ter tesnosti vgradnje. Alternativne izolacije običajno vgrajujemo v debelejših plasteh,  20, 25 centimetrov in več, njihov fazni zamik je zato in zaradi načina vgradnje  od 12 in vse do 17 ur. To pomeni, da se zunanja stena toliko ur ne bo ohladila oziroma ogrela, temveč bo toploto zadrževala v sebi in jo v prostor oziroma ven oddajala postopoma.

toplotna izolacija konoplja | Avtor: Profimedia Profimedia
Pogosto vprašanje, ko gre za alternativne izolacije, je njihova protipožarna varnost. Večina jih spada v razred gorljivosti B2, kar pomeni, da so primerne za vgradnjo v stavbe. Celuloza ter lesni kosmiči in vlaknenki, ki so v osnovi narejeni iz lesa, gorijo do neke meje, potem pa se ustvari zoglenela plast, ki preprečuje nadaljnje gorenje. Za vejo ognjevarnost pa jim dodajajo še borova sol. Konoplja je negorljiva, slama pa je pred ognjem navadno zaščitena z ilovnatimi ometi.

Kaj pa požarna varnost in škodljivci?

Borovo sol, ki je topna v vodi in za človeka ni škodljiva, je tudi dobra zaščita pred škodljivci, predvsem glodavci in insekti, hkrati pa preprečuje nastanek plesni. Dodajajo jo celulozi in lesnim izolacijam.  

Izolacijo iz slame pred glodavci zaščitijo z mrežami, ki jih razpnejo od tal do enega metra višine stene. Ovčji volni, ki je beljakovinsko vlakno, lahko škodijo le insekti, zato ji dodajajo pesticid klorfenapir, ki so ga odobrili gradbeni tehnologi in gradbeni biologi v skladu z evropsko direktivo. Glodavcem pa vstop preprečujejo ostra volnena vlakna, ki nastanejo zaradi posebnega razreza bal.

toplotna izolacija lesni kosmiči | Avtor: Profimedia Profimedia

Niso vse ekološke

Toplotni izolaciji iz celuloze, lesa, ovčje volne, konoplje, slame, ponudniki pogosto dodajo tudi oznako, ekološke izolacije, a to ne drži vedno. Skupno jim je le to, da so organskega izvora. Da bi lahko dobile oznako ekološki material, je treba upoštevati tudi, koliko energije je bilo vložene za njihovo predelavo, kaj jim je bilo v tem procesu dodano, kje je njihov izvor in kako dolgo pot so opravile do nas. 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice