Pod streho > Gradimo & obnavljamo
151913 ogledov

Za ta gradbena dela gradbeno dovoljenje ni več potrebno

gradnja Profimedia
V javni obravnavi je nova uredba o razvrščanju objektov, ki med drugim natančno opredeljuje tudi, kaj pomeni manjša rekonstrukcija, za katero po novem ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Gradbeni zakon (GZ-1), ki je bil sprejet konec decembra lani, uporabljati pa se bo začel 1. junija letos, uvaja nov pojem manjše rekonstrukcije. To so dela, ki niso vzdrževanje objekta in niso rekonstrukcija, so pa izboljšava ali zamenjava elementov, s katerimi se ne ogroža stabilnosti konstrukcije in se ne poslabšajo gradbeno tehnične lastnosti objekta. 

Do zdaj je vsak večji poseg v nosilno konstrukcijo spadal pod rekonstrukcijo, za kar je moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo. Po novem pa za vsa dela oziroma posege, ki spadajo pod manjšo rekonstrukcijo, kot jo opredeljuje predlagana uredba, gradbeno dovoljenje ni več potrebno. 

Brez gradbenega dovoljenja pod temi pogoji

Vendar to ne pomeni, da lahko investitor oziroma lastnik stavbe, manjšo rekonstrukcijo izvaja sam in brez ustreznega strokovnega nadzora. Manjšo rekonstrukcijo lahko izvaja le na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, če gre za prizidavo zunanjega stopnišča ali dvigala pa tudi na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega arhitekta. Pooblaščeni strokovnjak s področja gradbeništva po izvedeni manjši rekonstrukciji ustreznost izvedenih del pisno potrdi.

Posameznik, ki ne spoštuje teh predpisov, je lahko kaznovan z globo od 100 do 1000 evrov. Pri manjši rekonstrukciji gradbeni zakon določa tudi, da je treba gradbišče, ki meji na javne površine, ustrezno označiti in zavarovati.

Manjša rekonstrukcija so naslednja gradbena dela:

  •        statične ojačitve posameznega ali več posameznih konstrukcijskih elementov,
  •        zamenjava več posameznih konstrukcijskih elementov,
  •        zamenjava lesenega ostrešja, 
  •        zamenjava lesene medetažne konstrukcije,
  •        zamenjava elementov javnega vodovoda in javne kanalizacije,
  •        dolbenje utorov in niš v nosilne konstrukcije,
  •        rušenje opečnih sten iz polne opeke debelejše od 12 centimetrov,
  •        večji preboji konstrukcije v objektu, ki ne presegajo ene tretjine površine posamezne konstrukcije in niso širši od dveh metrov,
  •        povečanje obstoječih prebojev fasade stavbe,
  •        novi preboji fasade stavbe, če je ravnina fasade oddaljena od meje zemljišča drugega lastnika več kot dva, velikost preboja ne presega ene tretjin površine fasade in noben preboj ni širši od dveh metrov,
  •        manjše povečanje prostornine, ki ne poveča bruto tlorisne površine objekta, ter pomenijo izvedbo posameznih konstrukcijskih elementov na objektu kot so na primer izvedbe frčade, vsaj z dveh strani odprt nadstrešek na obstoječi pohodni strehi ter dvig obodnega zidu pod poševno streho za višino horizontalne vezi za največ 30 centimetrov,
  •        vgradnja dvigal v notranjosti objekta, s katerim se posega v nosilno konstrukcijo,
  •       prizidava zunanjega stopnišča ali dvigala, ki ne povezuje več kot treh etaž in je zunanji rob oddaljen od sosednjega    objekta več kot štiri metre,
  •        prizidava nakladalnih ramp in klančin,
  •        izvedba nepohodnega konzolnega nadstreška s površino do šest kvadratnih metrov.

Do zdaj je zamenjava veljalo, da je za bilo treba za zamenjavo celotnega lesenega ostrešja in lesene medetažne konstrukcije, zamenjavo več posameznih konstrukcijskih elementov in statične ojačitve posameznih ali več konstrukcijskih elementov  pridobiti gradbeno dovoljenje.  

Pod manjšo rekonstrukcijo spada tudi rušenje opečnih sten iz polne opeke, kadar so zidovi, brez upoštevanja debeline zaključnih slojev, debelejši od 12 centimetrov. Uvrstitev tega posega med dela manjše rekonstrukcije pristojni pojasnjujejo z dejstvom, da je v večjih stavbah, zgrajenih pred drugo svetovno vojno, precej notranjih zidov tanjših od 19 centimetrov. Običajno imajo svoj temelj ali pa so zidani na debelejšem zidu v kleti ali pritličju, v nadstropjih pa potekajo zvezno do vrha stavbe. Po danes veljavnem merilu bi opisane tanjše zidove lahko imeli za predelne stene in jih odstranili, vendar bi s tem naredili nepopravljivo škodo in resno ogrozili protipotresno odpornost stavbe. Omenjene stavbe imajo v prečni smeri zelo malo debelejših nosilnih zidov, zato večino odpornosti proti potresu, ki bi deloval v tej smeri, prispevajo prav ti, tanjši opečni zidovi. Ne glede na njihovo debelino in ne glede na to, da ne nosijo stropov, ključno sodelujejo pri potresu, ki v prečni smeri obremeni stavbo. Zato je njihova odstranitev brez podrobnega projektiranja in dovoljevanja nedopustna.

Rušenje sten Prenova Pod streho Tako se lahko konča rušenje sten na lastno pest

Večji preboji konstrukcije se lahko izvedejo kot manjša rekonstrukcija, če površina prereza preboja ne presega tretjine površine stene ali medetažne plošče, ki je omejena z nosilnimi stenami. Dovoljeni preboji na fasadi pa morajo biti izvedeni tako, da se originalna zasnova objekta bistveno ne spremni.  

Za manjše rekonstrukcije, ki pomenijo manjše povečanje prostornine ali prizidave zunanjega stopnišča ali dvigala, je treba poleg mnenja in potrdila pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva pridobiti tudi soglasje občine, ki preveri skladnost s prostorskim aktom.

 

 
Komentarjev 4
  • rd2dmk2 08:56 22.marec 2022.

    ja no, krasno, tako kot vse zadnje 2 leti. a kdo zna naštet vse zakone, ki so na novo sprejeti in so postavili vse na glavo. samo Toninčku ni uspelo zrihtat obveznega vojaškega roka, pa da zdej pošle mulce ministov ...prikaži več v ukrajino. lepo gled gradnje. po isti strani pa če se ne motim, greš obnavljat škarpo od pol metra višine, pa rabiš gr.dovoljenje, nadzornika in vsaj turško gradbeno firmo. in pa..glejte ambiente, jest ne vem kako lahko včasih Romih prežveči tiste grozote sredi narave. mi ni jasno !

  • bobubob 09:23 21.marec 2022.

    Državo v vsako pasjo uto. Že zunanjega izgleda, ki tudi opazovalcu z lune daje vedeti, da je investitor kršil vse občinske odloke, sistem ne zmore regulirati. Alpske bajte nad Koprom ali primorski grad pod Begunjščico - ni problema. Bloki na ...prikaži več na vasi. Fasade, samo črne še nisem videl. Odvisno, kdo gradi in koliko je znašala 'donacija'. Vse je zgrajeno na lažeh oz. sprenevedanju. Kot nedavno 'cepljenje'. In vendar kar nadaljujejo. Kaj je danes z Danci, Škoti,Izraelci ? Sploh želi kdo vedeti?

  • jakec1575 14:38 20.marec 2022.

    Ta predlog je povrsen in predvideva postenost in dobronamernost investitorjev. Vemo pa da slovenci radi vse po domace. Pol pa jok ko pride do razpok in rusenja. A bo preobremenjena grad inspek. Se to nadzorovala? In dala max 1000€ kazni?