Pod streho
2904 ogledov

Les pravilno izberemo in vgradimo, potem pa naj posivi

Les zunaj
1/11
Les, ki ga uporabljamo zunaj, se bo prej ko slej odzval na vremenske vplive, vlago in vodo, glive, insekte. Spremenil bo svoj videz in strukturo, na koncu bo propadel. Nekateri se mu zato odpovedo in raje izberejo druge, bolj odporne materiale. A preden se odpoveste lesu zunaj, morate poznati nekaj pravil o njegovi izbiri in pravilni vgradnji zunaj ter naravni samozaščiti.

Les je del slovenskega stavbarstva od nekdaj, prisoten je tudi praktično na vsakem dvorišču, izberemo ga za sto in en namen. Vrtove obdajamo z lesenimi ograjami, te so pogoste tudi na balkonih, lesena so tla teras, na katerih stojijo lesene mize, stoli in klopi, iz lesa izdelujemo visoke grede, igrala, različne vrtne okrase, podpore za trto in plezalke, senčnice, ute, lesena so okna, v zadnjem času so vse bolj modni leseni poudarki na fasadah. 

Les zunaj | Avtor: Profimedia Profimedia

To je veliko lesa, ki ga je treba vzdrževati, če želimo, da bo kar se da dolgo opravljal svojo nalogo, nas razveseljeval s svojim videzom, toplino in domačnostjo. Ob tem najprej pomislimo, da bomo veliko časa, truda in tudi denarja namenili rednemu brušenju in premazovanju lesenih izdelkov. Premazovanje z različnimi zaščitnimi sredstvi je namreč tisti del zaščite, ki ga poznamo in uporabljamo vsi, manj pa vemo o pravilni izbiri lesa, njegovi vgradnji in samozaščiti.

Izberimo bolj odporne vrste – robinijo, hrast, kostanj

Če ju boste dosledno spoštovali, ste opravili že velik del poti k pravilni zaščiti lesa, zato bo tudi njegovo kasnejše vzdrževanje lažje. Dejstvo je, da na vodo in vlago ni popolnoma odporen noben les iz slovenskih gozdov, so pa med njimi razlike, koliko časa in kako lahko posamezna vrsta kljubuje. 

les zunaj | Avtor: Profimedia Profimedia

Zato je dobro, če za bolj izpostavljene izdelke zunaj izberete les robinije, hrasta ali kostanja, precej dobro se v nekaterih primerih, denimo na fasadah, obnese macesen, manj odporni in hitreje propadajoči so lesovi jesena, smreke in jelke. Najslabše pa se zunaj obnesejo bukev, breza in javor.

Sečnja, pravilna obdelava in sušenje lesa

Drugo izjemno pomembno pravilo je, da mora biti les, ki ste ga izbrali za vgradnjo zunaj, višje kakovosti, sekan pozno jeseni ali pozimi, ko ima najmanj vode, zato se hitro suši in manj poka. Lune pa po mnenju strokovnjakov pri tem ne pomagajo veliko, saj ni znanstvenih dokazov o tem. Po sečnji mora biti les pravilno obdelan in sušen. 

Les zunaj | Avtor: Profimedia Profimedia
Ustrezne dimenzije in konstrukcijska zaščita

Glede na namen, mora biti les tudi ustreznih dimenzij. Če postavljate vrtno ograjo, senčnico ali denimo pergolo za vinsko trto, morajo biti nosilni stebri dovolj masivni, enako velja denimo za visoke grede. Če boste okvir zanje sestavili iz masivnih plohov ali debelih desk, bodo zagotovo dlje kljubovale vlagi in drugim vremenskim vplivom. 

Pri konstrukcijski zaščiti je treba upoštevati še nekaj pravil:

  • Preprečimo neposreden stik lesa z zemljo. Nosilne stebre lahko v tla betoniramo ali pa jih vpnemo v kovinske nosilce, ki jih betoniramo. Stebrov nikoli ne zabijamo neposredno v zemljo, letve pa naj ne segajo do tal.
  • Letve na ograji vgrajujemo vzdolžno, tako kot potekajo letnice na njih. Tako bo voda lažje odtekala z njih.
  • Prečne reze na vrhu letev zaščitimo s strešico, da preprečimo pronicanje vode v notranjost.
  • Posameznih lesenih elementov ne zbijamo skupaj, temveč med njimi pustimo režo, ki omogoča kroženje zraka in hitrejše sušenje lesa.
  • Les na terasi ne polagamo neposredno na tla, temveč na dvignjeno konstrukcijo, ki omogoča kroženje zraka.
  • Vrtno leseno garnituro zaščitimo z nadstreškom ali vsaj za vodo neprepustnim senčilom.
  • Premično leseno opremo, kot so vrtne garniture in otroška igrala, pozimi pospravimo v suh prostor, vendar jih ne smemo prekriti s polivinilom, saj bomo preprečili njihovo naravno sposobnost uravnavanja vlage.
  • Notranjo stran desk pri visokih gredah obložimo z namensko perforirano folijo, ki preprečuje neposreden stik z zemljo. 
  • Lesene konstrukcije in elemente sestavimo tako, da bomo po potrebi lahko zamenjali samo posamezne dele. Na primer zgolj posamezno letev na ograji ali desko na visoki gredi.

Les zunaj | Avtor: Profimedia Profimedia

Pri vseh elementih in izdelkih iz lesa zunaj se torej držimo treh osnovnih pravil. Preprečiti je treba neposreden stik z zemljo, omogočiti kroženje zraka in s tem sušenje ter omogočiti hitro odtekanje vode.

Impregnacija in zaščitni premazi 

Od tu naprej imamo dve možnosti. Strokovnjaki za zaščito lesa, predvsem pa proizvajalci zaščitnih sredstev, svetujejo impregnacijo in različne premaze. Pri tem je treba vedeti, da res učinkovito deluje le globinska impregnacija, pri kateri les potapljamo v impregnacijsko sredstvo 24 ur ali ga celo pod tlakom kuhamo v njem, zgolj impregnacijski premaz pa je bistveno manj učinkovit. Premazi pa so površinska zaščita, ki ščiti pred ultravijoličnimi žarki, pospešuje odtekanje vode, in do neke mere ohranja strukturo površine lase. 

Zaščita lesa | Avtor: Profimedia Profimedia
Ne glede na to, ali izberemo lazurne ali pokrivne premaze, niansirane, barvne ali prozorne, ali pa olja, poti nazaj ni več. Premaze bo treba glede na izpostavljenost lesa redno obnavljati na dve do pet let. 

Naravna patina je samozaščita lesa

Druga možnost je, da les pustimo takšen, kot je. Vendar tudi to ne bo brez posledic. Prva sprememba, ki jo bomo opazili, je, da bo les že čez dobro leto začel siveti. Najprej tam, kjer je najbolj izpostavljen. Dobil bo značilno srebrnosivo patino, ne glede na to, za katero vrsto gre. Na ta način se les do neke mere ščiti sam, saj patina predstavlja naravni ščit pred UV-žarki, vlago in nihanjem zunanjih temperatur. Razvoj patine je videti kot propadanje lesa, vendar je prav nasprotno. Ko ta doseže debelino od dva do tri milimetre, se proces ustavi, zaščita pa je lahko precej dolgotrajna, še posebej, če smo izbrali primeren les in upoštevali navodila za konstrukcijsko zaščito.

Les zunaj | Avtor: Profimedia Profimedia

Siva površina lesa marsikoga moti, mu ni všeč, niso pa redki niti tisti, ki v tem vidijo zanemarjanje lesa in celotne okolice, ki ji patina daje pečat. Vendar če dobro pomislimo, so vsi stari kozolci, ki so se še ohranili, sivi ali sivorjavi, prav tako plotovi okoli starih kmečkih hiš in gartelcov, leseni ganki, staje v planinah in še kaj bi se našlo. Nekoč premazov ni bilo in ljudje so lesu pustili, da gre svojo pot. Tudi v Avstriji, kjer so zelo priljubljene lesene hiše z lesenimi fasadami, so večinoma sprejeli to filozofijo. Lesene fasade so vse po vrsti sive, ker jih nihče ne premazuje. Le les je vgrajen tako, da voda z njega odteka in se lahko hitro suši. 

les zunaj | Avtor: Profimedia Profimedia

Premislimo o stroških vzdrževanja

O tem, ali bomo lesu pustili, da posivi in se kolikor le more zaščiti sam, ali ga bomo ščitili s premazi, lahko razmišljamo tudi upoštevajoč stroške ene in druge možnosti. Vprašati se je treba, kaj je ceneje; vsakih nekaj let na primer zamenjati posamezno letev v ograji, steber senčnice, desko iz okvirja lesene grede, ker lesa nismo zaščitili, ali vsakih nekaj let ves les na vrtu zbrusiti in na novo premazati. V nobenem primeru pa les ne bo večen, tudi s premazom zaščiten lahko propade, pogosto še prej, kot zgolj zaščiten s patino. 

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice