Polži so prava nočna mora vrtičkarjev. Objedajo liste skoraj vseh vrtnin, nekatere pojedo do konca, druge poškodujejo in s tem znižajo pridelek in povečajo možnost za napad bolezni. Niso izbirčni, najraje pa imajo zagotovo solato, papriko in žametnice, vendar se pri nas lotevajo celo koruze, ječmena, ogrščice in delajo veliko škodo že tudi na njivskih površinah.
Najbolj aktivni so ponoči, ko je hladno, sonce jih ne žge in je v zraku dovolj vlage. V deževnih dnevih in dnevih, ko je oblačno, a veliko rose na listih, pa delajo škodo tudi podnevi.
Kdaj je pravi čas za ukrepanje?
Polže zatiramo ves čas, najbolj nujno je jeseni, od konca avgusta naprej, ko zalegajo jajčeca za naslednjo sezono, in spomladi, ko se prikažejo iz zemlje. Preventive seveda ni, razen na področjih, kjer polžev sploh še ni. "Tam pregledujte predvsem sadike, da se kakšen slepi potnik ne pojavi pri vas z njimi," svetuje Pušenjak.
Tudi kompost zgodaj pomladi je treba presejati, da polžev ne dobimo z njim. Vsekakor pa je smiselno skrbeti, da je tudi v okolici hiše vse pokošeno, da ni zaraščenih področij in da orodja ne skladiščimo zunaj, saj se polži radi zadržujejo v njem: "Če ga čez noč puščamo zunaj, se zna zgoditi, da se bo kakšen zatekel tudi v senco tega orodja. Če si orodje izposojamo, ga je torej smiselno pregledati."
Podala je še nekaj nasvetov, kako se znebiti polžev na vrtu.
1. Naredite obrambni zid za gredice
Najbolj učinkovito je, če polžem preprečimo dostop do njihove najljubše hrane – vrtnin in cvetlic. Preko žagovine, kremenčevega peska ter kamene ali apnene moke se bodo težko prebili, zato Pušenjak svetuje, da z njimi kot z obrambnim zidom obkrožimo gredice: "To naredite zgodaj spomladi, preden se pojavijo."
Trak okoli gredic naj bo širok vsaj za debelino dlani, najbolje pa je, da imamo s temi materiali nasute kar vse poti in seveda tudi pot okoli vrta. Polži se ne bodo mogli prebiti čezenj, saj jih bo material dražil, zasluzili se bodo in izločali veliko sline.
"Kremenčev pesek lahko potresemo tudi kot zastirko okoli rastlin, saj ne škodijo zemlji. Uporabljamo ga celo za rahljanje težjih tal," razlaga Pušenjak.
Mnogi uporabljajo tudi lesni pepel. Tega potresemo okoli vseh ogroženih rastlin po celi gredici kot zastirko. Pepela ne smemo uporabiti več kakor 1 kilogram/10 metrov na kvadrat na leto, to pa hitro dosežemo. Preveč pepela namreč blokira sprejem dušika v rastline, torej se rast ustavi.
Pepelu ne dodajate apna!
"Ker nekateri pepelu dodajajo tudi apno, naj povem, da tega nikakor ne počnite. Apneni dušik je gnojilo, ki sicer v ekološki pridelavi ni dovoljeno. Apno sama močno odsvetujem, saj je zelo škodljivo potem za zemljo in vse v njej. Uniči koristno mikrofloro v tleh, potem pa se bomo znašli v drugačnih težavah. Prav tako lahko apno povzroči bazičnost zemlje, s tem pa moti sprejem nekaterih hranil, kot je bor, v vrtnine. Zaradi apna se bodo zagotovo pojavile druge težave," pojasnjuje Pušenjak.
Svari še, da apneni dušik kot zaščita deluje samo 14 dni. Ne moremo pa ga uporabljati vedno znova, saj gre za gnojilo. Apneni dušik 14 dni po uporabi deluje na prav vsa živa bitja, koristna in škodljivce. Tako uničimo tudi za rast in uspevanje naših vrtnin, ubijemo namreč tudi koristne mikroorganizme. Če že, ga lahko porabimo samo na praznih gredah. Zakopati ga je treba v zgornjo plast 10 centimetrov zemlje, 14 dni po uporabi pa ga ne smemo saditi oziroma presajati in 3 tedne ne sejati, da ne bo škoda še večja. Ne poskušajte ga tresti okoli rastlin, da ne bo ožgal korenin.
V Avstriji in Nemčiji gredice preprosto obdajo s pocinkanimi ali bakrenimi trakovi kot ograjico. Višina je okoli 30 centimetrov nad zemljo. Cink ali baker delujeta na polža kot elektrika in teh ograjic ne more preplezati. Take plošče se kupijo v vseh vrtnih centrih, kjer jih tudi narežejo. Namesto plošč pa lahko uporabimo tudi stare pocinkane žlebove, predlaga Pušenjak.
2. Zasadite rastline, ki polžem "smrdijo"
Mali polži so navadno kar med solato in je sploh ne zapuščajo. Vendar so občutljivi na nekatere vonjave, ki jim ne odgovarjajo. Tako lahko tla okoli ogroženih vrtnin zastiramo z nekaterimi rastlinami, ki jim smrdijo.
Pušenjak je pojasnila, da v teoriji obstaja seznam rastlin, ki nekako odganjajo polže. To so bela gorjušica, kalifornijski mak, črnika oz. nigella, kapucinke, glavinec oz. centaurea, cosmos sulphureus, bipinnatus oz. kozmeja, vrtni ognjič, iberis ali alisum in statice: suhe rože, čebula, česen, žajbelj in timijan. "A v praksi, ko je polžev veliko, tudi prepreka iz teh cvetlic ne zadošča," priznava Pušenjak.
Uspešnejša sta bezeg in gozdna praprot, dodaja strokovnjakinja. "Prav povsod po Sloveniji najdemo bezeg. Uporabimo lahko listje in poganjke, s katerimi obdamo vse gredice z napadenimi rastlinami," svetuje. Tisti, ki živite v bližini gozdov, pa lahko uporabite tudi liste gozdne praproti: "Ta je res uspešna."
Uporabimo pa lahko tudi zelene dele bele gorjušice (Sinapis alba), listje česna in čebule, pa tudi cele dele plevelne rastline, ki ji rečemo vratič. Namesto čebule uporabimo tudi liste pora, drobnjaka, stoletne čebule ali kitajskega drobnjaka. Tudi kapucinčki jim močno smrdijo – lahko jih posejemo na kompost, njihove dele pa polagamo okoli vrtnin.
Pri tem pa moramo zastirke dokaj redno obnavljati, da je za polže neprijeten vonj vedno prisoten. "Bezgove liste in liste česna in čebule lahko tudi namakamo v vodo, po 24 urah pa odcedimo in s to vodo zalijemo ogrožene rastline. Naj povem, da enkratno zalivanje ne bo pomagalo, a redna uporaba se kmalu pokaže kot zelo koristna," razlaga Pušenjak.
3. Gredice zastrite s slamo
V sušnem in hladnem vremenu je zelo dobro, da gredice zastremo s slamo, senom ali pokošeno travo. Res pa je, da se v te zastirke – pa tudi pod folijo – zelo radi skrijejo tudi polži. "Tudi v tem primeru med zastirko ali pod folijo nasujemo omenjene rastline, da bo polže smrad odvračal od teh priročnih skrivališč," svetuje strokovnjakinja.
4. Kavna usedlina
"Meni se je zelo dobro obnesla kavna usedlina. Ker pijem filter kavo, je ni težko zbirati," Pušenjak pravi, da kavo redno potresa med rastlinami, kjer ve, da se skrivajo.
"Prvo leto odziv ni bil najboljši, potem pa so polži zapustili moj atrij. Le redko jih še vidim. Soseda je zelo napadeno rastlino v loncu z močno kavo tudi zalila, pa je pomagalo. Vredno je poskusiti. A naj povem, da kavna usedlina kisa zemljo, zato je tam, kjer je že naravno kislo, ni dobro prepogosto uporabljati," razlaga.
5. Past s pivom
Pomagamo si lahko tudi tako, da v zemljo zakopljemo posode oziroma kozarce s pivom. Najbolj uporabni so kozarci za vlaganje. Seveda jih ne napolnimo do vrha, ampak samo do polovice. Prav tako lahko v pivo namočimo kose blaga, krpe … in jih zjutraj tam poberemo.
Polži imajo pivo zelo radi in kar nekaj se jih bo v tekočini utopilo. "Ne smejte se, na fakulteti so naredili v ta namen čisto resni preizkus in dokazali, da je past s pivom lahko uspešna," nas Pušenjak pouči, da lovljenje v pasti s pivom zanesljivo deluje.
Lovljenje polžev v pasti s pivom zanesljivo deluje.
Pušenjak nam je podala recept, kako zmešamo kvasno vabo: 0,5 žličke kvasa, žličko sladkorja in žličko moke zmešajte z vodo v kozarcu od kisle smetane do homogenega stanja in zakopljemo v zemljo, robovi naj bodo v višini tal. Enake pasti se dobro obnesejo tudi z navadnim pivom, pravi Pušenjak.
6. Kemijski preparati
Police trgovin so polne tako imenovanih "Pužomorov" oziroma vab za polže. Obstajajo tako imenovani ekološki (železov sulfat) in neekološki.
Pušenjak pravi, da so te vabe za polže učinkovite, in opaža, da je v letih, kot je letošnje z množičnim pojavom polžev, njihova uporaba nekaj časa skoraj neizogibna. Ko je zelo hudo, priporoča uporabo neekoloških vab za polže.
"A jih ni treba tresti po zemlji, sploh ne med vrtninami. Postavimo jih na plitke postavke okoli gredic, to so lahko tudi pokrovčki kozarcev za vlaganje. Polži jih pridejo pojest. Ko opazimo, da jih je zmanjkalo, pa natresemo sveže. Tako ne bodo prišle v stik z zemljo," pravi.
Priznava, da tisti kemični preparati, ki so res učinkoviti, zelo negativno delujejo na številne druge organizme, med njimi tudi na naše domače ljubljenčke, pse in mačke. Poginejo lahko tudi ptiči, ježki, ki po nesreči pojedo "zastrupljenega" polžka.
Zato naj bo njihova uporaba skrajno previdna: "Ne uporabljamo jih med vrtninami, saj lahko preko korenin aktivna snov prodre v rastline in preko njih v naša telesa. Nikoli jih ne natresemo tam, kjer imajo dostop muce, psi, kjer vemo, da domujejo ježki. Najbolje je, da jih sploh ne potresemo direktno na zemljo, ampak nastavljamo na podstavke oziroma pokrovčke. Polži imajo te pripravke radi, zato jih bodo prišli iskat in se z njimi 'posladkat'."
Na tržišču so tudi železovi kelati, tako imenovani ekološki pripravki. "Ti žal niso tako učinkoviti kakor tisti 'strupeni'. Vendar je njihovo delovanje še vedno dovolj močno, da je njihova uporaba smiselna," razlaga strokovnjakinja.
Čeprav mnogi menijo drugače, je v resnici tudi domače pripravke smiselno nastavljati na kartone: "Sama uporabljam pokrovčke od kozarcev za vlaganje. Tako se ne razmočijo prehitro, predvsem pa lahko nadzorujem, kdaj jih polži pojedo in kdaj moram nasuti nov obrok."
7. Pobirajte jih
"Mnogi bodo zavihali nos, a pobiranje polžev je med vsemi ukrepi, ki jih lahko izvajamo, najučinkovitejše. Dejansko je izvedljivo sicer le za obrambo pred rdečimi polži, saj je z malimi večji križ. Skrivajo se namreč kar med samimi rastlinami in jih težje najdemo," pravi Pušenjak.
Polže pobiramo zgodaj zjutraj, še bolje celo pozno ponoči, svetuje strokovnjakinja. Takrat jih namreč najdemo najlažje in največ. "Prav gotovo jih bomo našli pod deskami na vrtu. Najdemo jih tudi pod drugimi večjimi predmeti in v bližini njihovih najljubših rastlin. Sem sodijo hren, hoste in seveda žametnice," razlaga.
Lahko pa jih nastavljamo tudi pasti, kjer jih iščemo. Lahko jim nastavimo narezana jabolka ali rezine krompirja, ki jih imajo polži izredno radi. Nekateri jih celo sejejo zgolj kot past – polži se lotijo le teh in pustijo druge zelenjadnice pri miru.
"Nikakor pa polžev ne režemo na pol ali jih solimo oziroma apnimo," svari, da v tem primeru zelo radi izležejo vsa jajčeca, ki jih imajo, in se še zadnjič razmnožijo. Soljenje ali apnenje pa močno škodi tudi zemlji.
Omeni še, da mnoge moti, ker ne najdejo poginulih polžev. "Polži po zaužitju pripravka prenehajo jesti naše vrtnine, se pa zaradi slabega počutja zatečejo v grmovje, v zavetje in poginejo tam. Zato jih ne najdemo," pojasnjuje.
8. Race tekačice
Pobiranje lahko nadomestimo z racami tekačicami. A to je primerno samo, če jim lahko nudimo osnovne pogoje: "Race tekačice so živa bitja in ne stroji za odstranjevanje polžev." Potrebuje vodo za plavanje, glavna hrana pa je zrnata. Polži pa so samo jutranji posladek. "Zjutraj jih spustimo na vrt, da se nasladkajo, potem pa vstop do vrta preprečimo," svetuje Pušenjak.
Ste preskusili že vse metode, pa nič ne učinkuje?
Tistim, ki so preizkusili že vse, pa še vedno imajo polže na vrtu, Pušenjak želi veliko potrpežljivosti: "Polži so se pri nas ekstremno razmnožili, zato jih je veliko zunaj našega vrta in je potrebno stalno zatiranje." Razlaga, da z zatiranjem oziroma preganjanjem nikoli ne prenehamo: "Žal bodo nazaj zanesljivo prišli, saj naši vrtovi niso izolirani, so del narave."
Bla, bla, pomagajo race, zelena galica ali limacid. Amen!
So v starih cajtih vsi ki so imeli velike njive,pošiljali otroke po krote ,več jih je bilo bolje je bilo,nobenega mrčesa in podobnih škodljivcev na njivi ni bilo