April je tisti mesec v vrtnarski sezoni, ko imajo vrtičkarji zelo veliko dela. Gredice morajo biti pripravljene, načrti sejanja in sajenja narejeni. Sejemo in sadimo praktično vse zelenjadnice, ki jih bomo pobirali že od maja in v začetku poletja, izjema so le plodovke. Te pridejo na vrsto maja.
Kdaj bomo aprila sejali in sadili, je najbolj odvisno od temperature zemlje. Za večino zelenjadnic velja, da je najbolj primerna temperatura na globini 10 centimetrov od osem do 10 stopinj Celzija več dni zaporedoma. Le redke zelenjadnice lahko sadimo, ko je temperatura zemlje nižja. Pomembno pa je tudi, koliko se ohladi zrak ponoči.
Merjenje oziroma spremljanje temperature zemlje
Temperaturo zemlje lahko na vrtu merimo z vrtnarskim vbodnim termometrom, ki ga na različnih mestih zapičimo v zemljo na globini pet in 10 centimetrov in počakamo eno do dve minuti. Termometri so lahko digitalni ali analogni, njihova cena pa je od 15 pa vse do 30 evrov.
Druga možnost pa je dnevno spremljanje podatkov o temperaturi tal na spletni strani Arsa. Tu najdemo podatke za 10 različnih lokacij po Sloveniji. Podatki so dobra orientacija. Meritve v zadnjih nekaj dneh kažejo, da se temperatura tal počasi vzpenja, osem stopinj pa je presegla le na merilnih točkah v Ljubljani, na celjskem, in Črnomlju. Deset stopinj Celzija pa so v petek namerili v Bilju in Portorožu.
S sajenjem je dobro še počakati na Koroškem, na merilni točki pri Slovenj Gradcu so namreč na globini 10 centimetrov namerili le 4,9 stopinje Celzija, v Postojni pa 5,2.
Tik pod osmimi stopinjami je bila v petek temperatura zemlje v Murski Soboti in Novem mestu.
Temperature na globini petih centimetrov so na vseh merilnih mestih še nekoliko nižje. To je treba upoštevati predvsem pri setvi, saj seme na nižjih temperaturah kali slabše.
Pred setvijo in sajenjem je treba preveriti tudi vlažnost zemlje. Ta ne sme biti premokra, prav tako ne presuha. Ko jo stisnemo v pest, se iz nje ne sme cediti, niti se ne sme drobiti. Oblikovati se mora skupek.
Kaj sejemo in sadimo aprila
Glede na trenutne temperature je še vedno čas, da posadimo grah, ki ne zahteva tako visokih temperatur. Tudi čebulčku česna in čebule ne škodijo, Ni pa dobro odlašati, saj bi grah in česen lahko sadili že marca.
Aprilske setve začnemo s solato, redkvico, špinačo, kolerabico. V prihajajočih dneh in v drugi polovici meseca pa sejemo korenček in peso. Na prosto pa lahko sadimo sadike cvetače, brokolija, zelja, glavnatega ohrovta, zelene, solate, pora in krompir.
Dobri in slabi sosedi
Da bodo zelenjadnice dobro uspevale, jih je na gredicah treba pravilno razporediti, pri čemer upoštevamo kolobar in dobre sosede. Pomembno pa je tudi, kako smo jim z gnojili obogatili zemljo.
Če še niste narisali letošnje pomladne zasaditve, to naredite zdaj. Poglejmo, kam lahko sejemo in sadimo prej naštete zelenjadnice, koliko jim je treba gnojiti in katere se med seboj dobro razumejo, katerih pa ni dobro saditi skupaj.
Dobri sosedi aprilskih zelenjadnic, ki jih sadimo skupaj:
brokoli – blitva, endivija, fižol, grah, špinača, zelena,
cvetača - blitva, endivija, fižol, grah, paradižnik, solata, špinača,
čebula – korenček, kumare, paradižnik, pastinak, rdeča pesa, solata, nikakor pa visok in nizek fižol, grah, por, zelje in ohrovt.
korenček - blitva, čebula, drobnjak, por, radič, redkvica, solata,
krompir – nizek fižol, grah, kolerabica, ohrovt, pastinak, špinača,
ohrovt – blitva, nizek fižol, grah, špinača, zelena, solata,
pesa – čebula, visok in nizek fižol, solata, nikakor pa ne špinača
por – endivija, grah, korenček, paradižnik, peteršilj, nikakor pa nizek in visok fižol ter grah
redkvica – blitva, bučke, nizek in visok fižol, grah, kolerabica in korenček, špinača, nikakor pa krompir
solata – najmanj zahtevna rastlina, le peteršilj ni njen dobri sosed, špinača – brokoli, ohrovti, fižol, krompir, redkvica, zelje,
zelena – brokoli, ohrovti, visok fižol, grah, kumare, paprika, paradižnik, por, solata, zelje, zelje – blitva, drobnjak, endivija, fižol, grah, jajčevec, por, solata, špinača, zelena, nikakor pa ob čebulo.
Najprej čebula, potem kapusnice ...
Ker je čebula slaba družba veliko zelenjadnicam, najprej mesto odmerimo njej, najbolje bo uspevala tam, kjer so lani rasle bučnice, torej bučke, melone, lubenice, buče. Na kvadratni meter površine lahko dodamo približno en liter domačega komposta, nikakor pa z gnojenjem čebule ne gre pretiravati.
Med vrste čebule lahko sadimo solato in sejemo korenček. V bližini se bo dobro počutila tudi rdeča pesa.
Potem mesto odmerimo zelju, cvetači, brokoliju, ohrovtu in kolerabici, ki spadajo med kapusnice. Sadimo jih lahko na gredico, kjer so nazadnje rasli nizek in visok fižol ter grah. Dodati jim je treba gnojila, najbolje domači kompost, približno štiri litre na kvadratni meter.
Posebno gredo odmerimo krompirju. Sadimo ga, ko bo imela zemlja vsaj 10 stopinj Celzija, pred tem pa gredo pognojimo s tremi litri domačega komposta na kvadratni meter.
Če rdeče pese, solate, špinače, pora in korenčka ne bomo sadili oziroma sejali kot mešane posevke, torej k prej naštetim zelenjadnicam, jim lahko odmerimo samostojne grede. Še posebej je to primerno, če jih bomo sejali ali sadili v večji količini in če imamo dovolj prostora.
Zelo dobro skupaj uspevata na primer redkvica in solata, ali pa redkvica in kolerabica. Lahko jo sejemo tudi na gredo, kamor bomo kasneje sadili buče.
Poenostavljen kolobar
Pri načrtu se ni treba za vsako ceno držati priporočila, kako si morajo zelenjadnice slediti na gredah. Sadilni načrt lahko zelo poenostavimo tako, da se držimo pravila, da za rastlinami s plitvimi koreninami sadimo rastline z globokimi. In potem spet s plitvimi.
Razporeditev je najbolje narisati in glede na marčevske in aprilske setve že načrtovati naslednji krog, torej posevke, ki jih bomo sadili maja, junija in julija, na izpraznjene gredice. Zadnji načrt pa naredimo za posevke, ki jih bomo sadili in sejali avgusta, septembra in oktobra.
Ko enkrat ustvarimo za posamezni zelenjavni vrt najbolj ustrezno razporeditev treh obdobij setev in sejanja, ki je seveda odvisna tudi od tega, kaj sploh želimo gojiti, je načrt za vsako naslednje leto precej lažje narediti. Le vse posevke zamaknemo za eno gredico in že smo ustvarili kolobar, ki mu sledimo tudi pri gnojenju.
