Ste jo že posadili? Za slovensko kraljico čebul bo denar dala tudi EU

Na razpisu je bila uspešna zadruga Skupina vrtovi panonski, ki bo za proizvodnjo, informiranje, promocijo in ozaveščanje iz evropskih sredstev dobila dobrih 433 tisoč evrov. Razliko do izhodiščne vrednosti projekta, ki je skoraj 620 tisoč evrov, pa bo zagotovila zadruga sama.

Vlada je zato projekt "Ptujski lük z ZGO" uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov 2026-2029.

Evropska unija takšne in podobne projekte spodbuja z namenom informiranja in promocije, cilj pa je povečati ozaveščenost o kakovosti ter okrepiti njihovo prepoznavnost in priznavanje med potrošniki, ki naj bi jih spodbudili k odgovorni in trajnostni potrošnji lokalno pridelane hrane, ki je bolj kakovostna in zdrava.

arhiv Skupina vrtovi panonski

Do evropskih sredstev pa je ptujski lük med drugim opravičen, ker njegova tradicionalna pridelava, ki temelji na ročnem sajenju in pobiranju ter do okolja prijaznemu pristopu, stroškovno ni učinkovita.

Pridelovalci ptujskega lüka težko tekmujejo oziroma so v neenakem položaju v primerjavi s pridelovalci, ki čebulo pridelujejo na večjih površinah, pri tem pa za stalen in večji pridelek uporabljajo kemična sredstva za odpornost. Cenovno takšni pridelavi ne morejo konkurirati.

Sorta ptujska rdeča

Ptujski lük pridelujejo iz slovenske sorte ptujska rdeča, čebulček lahko tudi vrtičkarji prav zdaj kupijo v večini specializiranih prodajaln. A na domačem vrtu ne moremo vzgojiti pravega ptujskega luka, saj ZGO pomeni, da se lahko prideluje le na točno določenem območju.

To obsega ravninski del ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki Slovenskih goric. 

Kar pa ne pomeni, da tudi za domačo pridelavo čebule ni vredno izbrati slovenske avtohtone sorte. Še posebej, če je to kakovostna čebula, ki je zelo priljubljena v kulinariki, pri kuhanju zelo hitro razpade, a kljub temu ohrani svoj značilni okus. Primerna je tudi za dolgotrajno skladiščenje. 

Zakaj je geografsko območje pomembno?

Ker je zaradi tamkajšnjega podnebja in plitvih, humoznih tal, ki se hitro ogrejejo in osušijo, ptujski lük razvil svoj prepoznavni ostrejši okus, ki ga uvršča na vrh med čebulami.

arhiv Skupina vrtovi panonski

Ptujski lük ročno sadijo, pobirajo, sortirajo in vežejo v kite že 200 let. Za prodajo pa ga ročno pakirajo v manjših količinah. Prepoznamo ga po srčasto-ploščati obliki in značilni rjavo-rdeči do svetlo rdeči barvi zunanjih suhih listov. Njegovo meso je belo s pridihom vijolično-rdeče in močnejšimi vijoličnimi robovi. Močno diši po čebuli.

Čebulo sadimo v tem času in tudi aprila

Druga avtohtona slovenska vrsta je čebula belokranjka, ki pa nima ZGO. Čebule so značilno podolgovate in na sredini odebeljene, zunanji posušeni listi pa so zlatorjavi. Meso je belo, ostrega in nekoliko sladkastega okusa. Tudi belokranjka se dobro in dolgo skladišči.

Žurnal24

Čebulček, ki naj bo bolj droben, potisnemo v rahla tla približno 2,5 do tri centimetre globoko, na razdalji 10, med vrstami naj bo razdalja 25 do 30 centimetrov. Tako bomo čebulo lahko okopavali in ji redno rahljali zemljo. Ves čas pa je treba odstranjevati tudi plevel. Več o sajenju čebule najdete tukaj.

In še zanimivost. V Sloveniji smo po podatkih Sursa leta 2024 pridelali nekaj manj kot 10.420 ton čebule, od tega za tržni namen 8416 ton. Hkrati smo dobrih 4620 ton izvozili in skoraj 13.750 uvozili.