Do konca junija in v naslednjih tednih bomo precej zgodnjih posevkov pobrali, za njimi pa ne smejo ostati prazne gredice. Načrtovati je treba drugo setev oziroma sajenje, če ste bolj naklonjeni sadikam. Junija pobiramo grah, cvetačo in brokoli. Sproti smo praznili gredico z mlado čebulo, režemo zgodnje zelje, tudi redkvic ni več na vrtu, pobrali smo špinačo. Izpraznila se bo gredica s česnom, proti koncu julija tudi s čebulo. Če ste sadili zgodnji krompir, ga boste vsak čas začeli izkopavati.
Zelenjadnice za jesen in zimo
Na izpraznjenih mestih zdaj sejemo in sadimo zelenjadnice za pozno poletje, jesen in zimo. Zdaj so na vrsti poletne solate, brstični in listnati ohrovt, pozno zelje, radiči in endivija, korenček, zimski por, črna redkev, repa, podzemna koleraba, repa, pa ponovno nizki fižol in grah.
Spisek je precej dolg, zato je treba narediti dober načrt, podobno kot spomladi. Kolikor se le da, upoštevamo kolobar, predvsem pa dobre in slabe sosede.
Za črno redkev, podzemno kolerabo in repo denimo velja, da jih ni dobro saditi na gredice, kjer so pravkar rasli zgodnje zelje, cvetača, brokoli, ohrovt. Sejemo oziroma sadimo jih na gredice, kjer sta rasla grah in nizki fižol. Tudi rdečo peso sadimo na gredo za grahom.
Poletne solate niso občutljive, saj se razumejo z večino zelenjadnic, zato jih sadimo tam, kjer imamo prostor. Špinačo lahko sejemo med paradižnik.
Nove sadike lahko sadimo na gredice med zelenjadnice, ki jih bomo pobrali v naslednjih tednih oziroma do konca avgusta. Tako bodo mlade sadike rasle v njihovi senci in zaščitene pred močnim soncem. Le med grah in krompir jih ne sadimo. Bolje je, da gredice najprej izpraznimo in pripravimo na novo setev ali sajenje.
Zdrave sadike, rahla prst in veliko vode
Sadike naj imajo dobro razvito koreninsko grudo, pred sajenjem pa poskrbimo, da so tla očiščena plevelov in zrahljana. Sadimo jih zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko temperature nekoliko popustijo. Dobro jih je treba zaliti, smiselno je dodati tudi izvleček iz morskih alg ali kak drug naravni pripravek za boljši razvoj in krepitev korenin. Zalivati jih je treba vsak dan nekaj naslednjih dni, tla okoli njih pa čim prej zastreti z zastirko.
Rastline tudi redno okopavam, da jim zagotovimo dovolj kisika in omogočimo, da voda prodre v globine. Zalivanje ne bo učinkovito, če se je na površini naredila skorja, s katere voda odteče. Okopavanju se izognemo, če so vse gredice zastrte z zastirko. Prst po njo je kljub visokim temperaturam rahla in dlje zadržuje vlago. Če zalivamo izdatno in pravilno, ob koreninah, ni treba zalivati vsak dan, zadostuje vsake dva do tri dni.
Poskrbimo za paradižnik, kumare in bučke
Julija kumare in bučke rada napadejo bolezni in škodljivci, zato spremljajte, ali so listi porumeneli, na njih pa se pojavijo tudi rjave lise. To je znak, da je treba posaditi nove. Lahko sadite sadike, še vedno pa je čas, da jih vzgojite iz semen. Lahko jih kar podtaknete v zemljo med obstoječe, lahko pa jih vzgojite v lončkih in ko bodo poleg dveh kličnih listov razvile še prve prave, presadite na gredico.
Paradižniki, jajčevci in paprike so zdaj v fazi hitre rasti, zato jim dajte oporo oziroma jih redno privezujte nanjo. Paradižnikom še vedno trgamo zalistke, odstranimo pa tudi vse liste, ki segajo do prvih plodov. To naredimo takrat, ko so plodovi veliki kot oreh.
Veliko vode ? Če bo suša, bo suša za vse. zelenjava pa večinoma žal NI Zdrava , tako tako tudi mrhovina (meso) žal Ni zdravo za Nobenega človeka. Predvsem Zelene barve zelenjava NI zdrava. Ostala vrsta zelenjave pa je že dovolj zdrava.