Novo: Dostopna lastniška stanovanja in posegi v najemni trg

Na ministrstvu za solidarno prihodnost sta danes minister Simon Maljevac in državni sekretar Klemen Ploštajner predstavila novi 10-letni Nacionalni stanovanjski program. Gre za obsežen, več kot 100 strani dolg dokument, ki vsebuje štiri glavna področja delovanja, v okviru teh 16 krovnih aktivnosti s 60 ukrepi, s katerimi naj bi, kot je povedal Maljevac, stanovanjsko politiko postavili med temelje socialne politike države, predvsem pa za vse zagotovili dostopna stanovanja, namenjena bivanju.

Minister je najprej spomnil, da so že poleti sprejeli dva pomembna zakona, in sicer novelo stanovanjskega zakona in zakon o financiranju in spodbujanju javnih najemnih stanovanj. Predvsem zadnji je temelj, na podlagi katerega bo v naslednjih 10 letih zagotovljenih skupaj ena milijarda evrov namenskih sredstev za nova najemna stanovanja.

Tretji steber pa je prav Nacionalni stanovanjski program, ki ga danes pošiljajo v javno obravnavo.

Osnovan na izkušnjah s terena in finančno podprt

Izpostavil je še, da v novem programu naslavljajo ključna področja, in sicer odpravo primanjkljaja javnih najemnih stanovanj, gradnjo primernega števila dostopnih najemnih in drugih stanovanj, urejanje stanovanjskega trga, aktivacijo praznih stanovanj, obnovo obstoječega fonda, prilagajanje fonda demografskim trendom in krepitev pogojev za izvajanje stanovanjske politike.

V obdobju preteklega stanovanjskega programa je bilo zagotovo zgrajenih premalo stanovanj glede na potrebe, razlogi za to pa tičijo v odsotnosti javne finančne podpore gradnji, odsotnosti strateškega načrtovanja gradnje, dodatna pomanjkljivost pa je dejstvo, da ni temeljil na podatkih in raziskavah, je o iztekajočem programu sklenil minister.

Prav v tem se novi program razlikuje od prejšnjega, saj so sredstva zagotovljena, novi program pa temelji na obstoječih in novih raziskavah, predvsem pa ocenah s terena in potrebah v lokalnih skupnostih. "Program je osnovan na izkušnjah in mnenji s terena".

V Sloveniji delež javnih najemnih stanovanj predstavlja približno štiri odstotke, povprečje v EU pa je dvakrat večje. "Eden od glavnih ciljev programa je, da se v prihodnjih 10 letih približamo evropskemu povprečju," je še povedal Maljevac.

Pri tem lahko pomoč pričakujemo tudi iz Bruslja, saj je evropska politika, kot je znano, stanovanjsko politiko postavila v ospredje. Projekte pa sta po besedah ministra pripravljeni podpreti tudi obe evropski investicijski banki CEB in EIB. Ključna pa bodo tudi nepovratna sredstva iz skladov EU.

Državni sekretar je predstavil finančni načrt za prihodnje leto. Na podlagi proračuna bo za financiranje aktivnosti lokalnih skladov prek SSRS zagotovljenih 75 milijonov evrov, prek SID banke in evropskih razvojnih bank bo dodatnih 65 milijonov ugodnih posojil, 42 milijonov evrov pa bo iz kohezijske politike.

Novost: lastniška dostopna stanovanja

V nadaljevanju je Ploštajner izpostavil izhodišča, na katerih temelji program. Ponudba zaostaja za povpraševanjem, gradimo premalo stanovanj, če upoštevamo še naraščajoče število prebivalcev in gospodinjstev, se škarje toliko bolj razpirajo. Tretji dejavnik pa je povečanje naložbenega motiva na stanovanjskem področju, špekulativno kupovanja stanovanj kot naložbe, ki ni značilno le za Slovenijo.

V prihodnje bo še vedno v ospredju zagotavljanje netržnih najemnih stanovanj, večji del tega so javna najemna stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini za nedoločen čas, del pa bodo predstavljala dostopna stanovanja, kar po besedah Ploštajnerja že vznika v okviru DSU, v prihodnje pa želijo, da zaživijo tudi stanovanjske zadruge in druge organizacije, ki bi pod drugačnimi regulatornimi pogoji ponujale stanovanja po dostopnih cenah in najemninah, skladno s potrebami in ne s kupno močjo.

V načrtu je nov tip stanovanj, ki bi se dodeljevala glede na potrebo in po dostopnih cenah. Nova oblika so predvsem dostopna lastniška stanovanja. Prevideno je, da bi ciljnim skupinam omogočili nakup dostopnega stanovanja, ključno pa je, da bo lastnik to stanovanje lahko prodal le po dostopni ceni nazaj graditelju, na primer državnemu skladu ali organizaciji. Kot je poudaril Ploštajner, je ključno, da stanovanja trajno ostanejo na trgu dostopnih stanovanj za prihodnje generacije. Ne smejo se ponoviti nakupi dostopnih stanovanj, ki jih lastniki kasneje prodajo po tržnih cenah.

Zemljiška politika in aktivacija zemljišč

Program bolj natančno določa tudi kaj, kje in kdaj se bo z razpoložljivimi sredstvi gradilo. Po besedah Ploštajnerja so se pri tem močno oprli na strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki jasno določa, kje naj se krepi gradnja, na podlagi tega nastajajo tudi regionalni prostorski plani.

Program se dotika tudi zemljiške politike, osrednji del te pa je aktivacija zemljišč v javni lasti. Letos so zaključili analizo potenciala teh zemljišč, na katerih je gradnja možna. Pri tem bodo po besedah državnega sekretarja osrednjo vlogo imele občine.

Posegi v najemni trg

Ključni ukrep, ko gre za posege na najemni trg, je opredelitev območij pomanjkanja dostopnih stanovanj, kjer je pritisk na cene največji oziroma kjer je največ špekulativnih nakupov. Na teh območjih naj bi oblikovali bolj ostre ukrepe, na primer dajatev na prazna stanovanja, urejanje kratkotrajnega oddajanja, jasno zapisane predkupne pravice javnih akterjev, tudi razmislek o določanju minimalnega deleža javnih najemnih stanovanj.

Za aktivacijo praznih stanovanj so predvideli okrepitev javne najemne službe ter sistem aktivacije praznih hiš oziroma pozasedenih hiš, ki lastnikom povzročajo breme. V Sloveniji je namreč po ocenah kar 40.000 gospodinjstev samskih oseb, ki živijo v velikih hišah. To je lahko, kot je povedal državni sekretar, velika priložnost za določene ukrepe.

Trg naj bi tudi urejali tako, da bo bolj naklonjen tistim, ki najemajo in prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in morda malo manj naklonjen tistim, ki imajo stanovanja zaradi naložbenega motiva.

Poskrbeli pa naj bi tudi za bolj uravnotežene pravice med najemniki in najemodajalci ter predvsem za hitrejše reševanje morebitnih sporov med njimi. Možne pa so tudi spodbude za dolgoročno oddajanje.

Cilj je tudi, da v prihodnjih letih okrepijo zbiranje podatkov in urejanje evidenc, da bomo imeli vpogled v število najemnih stanovanj, praznih stanovanj.

Konkretnih modelov lastniških dostopnih stanovanj ter nekaterih drugih politik oziroma ukrepov, ki jih je izpostavil Ploštajner, še ni, kot je povedal, pa bodo v šestih mesecih po potrditvi novega program oblikovali še akcijski načrt.