Pod streho > Nepremičnine
19433 ogledov

Tako bi nam Mesec zagotovil stanovanja po dostopni ceni

Luka Mesec Flickr
Vlada napoveduje 20 tisoč novih stanovanj, strokovnjaki se sprašujejo, kako je sploh prišla do te ocene.

Na posvetu o nepremičninah, ki je konec prejšnjega tedna potekal v Portorožu, je minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec napovedal prenovo stanovanjske politike. Kot je pojasnil, so za diskusijo na vladi pripravili študijo praks ostalih evropskih držav. "Dostikrat se zdi, da v Sloveniji izumljamo toplo vodo. A treba se je učiti iz tujih napak, ne iz lastnih. Lahko se vsaj zgledujemo po tujih modelih," je poudaril.

Sam kot model, ki je najbolj primeren za implementacijo tudi v Sloveniji, vidi avstrijski model. Slednji bazira na javnih skladih in sredstvih, ki po njegovem sistem stabilizirajo in omogočajo, da slehernik brez subvencij pride do stanovanja po dostopni ceni. V procesu vpeljave tega modela pa je obljubil posluh stroki in civilni družbi.  Po njegovem bi poleg stabilnega financiranja potrebovali tudi regulacijo najemnega trga.

Trenutno imajo 5 tisoč stanovanj, dobili bi jih še dodatnih 20 tisoč

Stanovanjski sklad RS trenutno po vsej državi razpolaga z nekaj več kot 5000 stanovanji in 109 bivalnimi enotami v vseh regijah. Nazadnje so na trg dali 182 novih najemnih stanovanj za ugodno najemnino v mariborski soseski Pod Pekarsko gorco.

V fazi gradnje in priprave pa je še 2139 stanovanj.

A ambicije vlade so precej višje. Napovedali so namreč, da bodo do leta 2030 zgradili 20 tisoč javnih najemnih stanovanj.

Glavni izvajalec bo seveda Stanovanjski sklad RS. A direktor Črtomir Remec je ob tem izpostavil še številne pomanjkljivosti in nejasnosti v načrtih vlade. Ocenil je, da manjka bolj fleksibilna najemnina, poleg tega je v Sloveniji že zdaj veliko praznih stanovanj, ki bi jih morali pred tem napolniti. Pogoj za to bi bila davčna zakonodaja, ki bi to spodbudila.

Pod pekarsko gorco | Avtor: arhiv ssrs arhiv ssrs
V depozitih je "mrtev kapital", ki vsak dan izgublja vrednost

Direktor nepremičninske družbe Equinox, Matej Rigelnik, pa ni podpornik večjih intervencij države. Po njegovem mnenju je možno trg urediti z manjšimi korekcijami in tako dobiti bolj vzdržen poslovni model. Cene nepremičnin so porasle skoraj povsod, ne le v Sloveniji, je poudaril. Predlagal je obliko financiranja s sredstvi državljanov v bančnih depozitih, ki so trenutno "mrtev kapital" - zanje državljani ne dobivajo nobenih obresti, vsak dan izgubljajo vrednost, banke pa s temi sredstvi ne kreditirajo drugih projektov. Vlada bi po njegovem morala najti nekakšen most med temi sredstvi in ugotoviti, kako ta denar preusmeriti v konkretne projekte.

Vprašal se je tudi, ali sploh potrebujemo 20 tisoč novih stanovanj, glede na nizko rodnost in omejeno priseljevanje.

Neprofitne najemnine so finančno nevzdržne

Da je omejevanje najemnega trga nevaren poseg, ki lahko povzroči hude posledice, pa je opozoril Franci Gerbec iz slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci. Tudi Gerbec je opozoril, da nimamo nobene strokovno utemeljene metodologije za ugotavljanje in planiranje potreb po stanovanjih. Poleg tega po njegovi oceni veljavni sistem določanja višine neprofitnih najemnin pospešuje povpraševanje po javnih stanovanjih, ki pa ga država in občine niso in ne bodo sposobne zadovoljiti. Kdo namreč ne bi vzel v najem stanovanja po ceni okrog štiri evre za kvadratni meter za nedoločen čas, se je vprašal.

Možna rešitev je, tako Gerbec, stroškovna najemnina in stanovanjski dodatek.

Smiselna bi bila tudi "deturistifikacija", je ocenil – torej z zakonom določiti območja z omejitvami glede oddajanja stanovanj v najem preko Airbnb in podobnih platform.

Oglas za stanovanje stanovanjskega sklada Slovenija Računal je na 400 evrov na mesec, zdaj bo morda ostal brez stanovanja

Premalo študentskih domov 

Andreja Cirman z ljubljanske ekonomske fakultete se je prav tako strinjala, da bi bilo treba pred ukrepanjem najprej ugotoviti, koliko stanovanj sploh potrebujemo. Spomnila je na problem študentov – zanje se od leta 2006 ni zgradilo niti enega študentskega doma, zato jih je veliko prisiljenih najemati stanovanja na trgu. Že s tem, ko bi zgradili kakšen dodaten študentski dom, bi sprostili stanovanja na trgu. Ocenila je, da je samo v Ljubljani okrog 2.700 študentov več kot je prostih namestitev v študentskih domovih. Večina jih zato najema stanovanja. Stanovanj, ki se v Ljubljani oddajajo preko platform, kot je Airbnb, pa je po njeni oceni okrog 6.500. 

nina.sprohar@styria-media.si

 
Komentarjev 20
  • Avatar Mehičanka76
    Mehičanka76 00:03 25.november 2022.

    Upam, da vsa ta stanovanja ne bodo na področju osrednje Slovenije, vse ostalo pa upam, da uspe tako kot so si zamislili.

  • munja 21:11 24.november 2022.

    Ali sploh potrebujemo 20 tisoč stanovanj, kaj pa tistih nekaj tisoc, ki so prazna??

  • marko345 15:12 24.november 2022.

    Kar se tiče Ljubljane nobenega stanovanja, hiše več, če ni zagotovljen osebni zdravnik in vrtec. Pika.