Pod streho
3279 ogledov

Na pomoč sta poklicala energetskega svetovalca. Se je splačalo?

odpadanje ometa Bojan Žnidaršič / Nep.vitra
Lastnika hiše ne vesta, kako naj se lotita sanacije težav v hiši, zato sta na pomoč poklicala energetskega svetovalca. Bojanu Žnidaršiču smo se pri ogledu in svetovanju pridružili tudi mi.

Družinska hiša na Dolenjskem je bila zgrajena pred 130 leti, a pred dobrimi petnajstimi so jo prejšnji lastniki popolnoma prenovili. Kljub temu se zdajšnja lastnika, ki želita ostati neimenovana, spopadata z veliko nadlogo, vlago. V sicer idilični podeželski hiši jima greni življenje, saj se posledice njenega delovanja kažejo v prostorih in zunaj, na fasadi. 

Težave želita odpraviti, zato sta se kljub vem dostopnim informacijam odločila, da na pomoč pokličeta neodvisnega energetskega svetovalca Bojana Žnidaršiča iz Nep.Vitre. Hotela sta, da strokovnjak hišo temeljito pregleda, ugotovi izvor težav, in predlaga možne rešitve. 

Vlaga je vsekakor prisotna, njenih izvorov pa je več

„Posledice delovanja vlage in tudi vode so precej očitne, na fasadi poka in se lušči omet, v notranjosti pa obstajajo mesta, kjer se žal razvija plesen. Zdaj je treba vse prizadete dele natančneje pregledati in ugotoviti, zakaj je tako,“ je po prvem hitrem obhodu hiše povedal Bojan Žnidaršič. 

Natančnejši pregled je začel na zunanjem zidu, ki je le nekaj več kot pol metra oddaljen od ceste, nadaljeval pa po celotnem obodu hiše. Delno je odkopal tudi drenažo, ki je narejena ob dveh stranicah zunanjih zidov, spraskal nekaj zaključnega fasadnega sloja in plasti pod njim. 

Odpadanje ometa | Avtor: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Bojan Žnidaršič / Nep.vitra

Lastnika mu nista mogla dati vseh potrebnih informacij, saj je zaključni omet na fasadi in drenažo izvedel prejšnji lastnik. Izvedel pa je, da je večji del spodnje etaže iz kamna, zidovi so debeli približno pol metra, del pa je bil ob prenovi dozidan z opeko. Hiša je na severni strani delno podkletena, na jugozahodni pa delno vkopana v teren. Zgornja etaža je povsem nova, opečna. Hiša nima toplotne izolacije, ima pa relativno kakovostna lesena okna z dvoslojno zasteklitvijo. 

A na podlagi videnega in otipanega si je energetski svetovalec ustvaril sliko. Preden je svetoval možne rešitve, pa je želel natančneje pregledati še stanje v notranjosti hiše, saj obstaja možnost, da so ene in druge posledice povezane z istim vzrokom.

Bivanjske navade vplivajo na količino vlage v prostoru

Pri pregledu notranjosti ga je zanimalo predvsem, koliko članov družine živi v hiši, kakšne so njihove bivanjske navade, med drugim, ali veliko kuhajo, kje sušijo perilo pozimi, koliko imajo rastlin v prostorih, kako je ob stenah postavljeno pohištvo, in seveda, koliko in kako prezračujejo. 

Izvedel je, da v hiši živijo trije, da sta lastnika precej strastna kuharja, ki veliko kuhata, pozimi perilo sušijo v mansardnem delu hiše, prezračujejo pa čisto premalo. Običajno enkrat na dan, ko se pozno popoldne vrnejo in službe in šole, morda kdaj še zvečer pred spanjem. 

Kuhinja | Avtor: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Bojan Žnidaršič / Nep.vitra
Plesen se v notranjosti pojavlja v treh kotih, na severnem in vzhodnem delu zunanjih sten, ki oklepajo manjši bivalni prostor, ter v kuhinji ob oknu in na mestu, kjer je nekoč bilo nekoč okno, pa so ga zazidali. Plesni za enkrat ni veliko, zato jo uspejo vsaj za nekaj časa z beležem, ki mu dodajo fungicidna in algicidna sredstva, odpraviti. Potem pa se seveda spet pojavi, želimo se je rešiti enkrat za vselej, pove lastnica. 

Zunaj je vzrok kapilarna vlaga, v notranjosti pa kondenzacija

„Vzrok vseh težav, ki sem jih videl, tiči v vlagi, morda tudi vodi, a ta hišo načenja v različnih oblikah. Na fasadi je vzrok težav kapilarna vlaga, ki se dviguje po zidovih navzgor, ker na temeljih, če jih hiša sploh ima, ni hidroizolacije. Drug vzrok težave je meteorna voda, ki na fasado pride zaradi morebitne slabo izvedene drenaže, dodatne težave pa povzroča sneg pozimi, ki zaradi pluženja ceste, tik ob kateri je hiša, zagotovo pride do fasade, tu so še plundra, pesek, s katerim posipajo ceste, pa sol … V notranjosti pa so težave, torej plesen, posledica prekomerne zračne vlage, ki ne more iz prostora ven,“ Bojan Žnidaršič povzame ugotovitve na podlagi informacij in pregleda. 

Kapilarna vlaga bo ostala, lahko pa se jo omili

Stanje hiše je na prvi pogled zaskrbljujoče, a energetski svetovalec lastnika pomiri, da se večino težav da rešiti, le vzroka kapilarne vlage v zidovi najverjetneje ne bosta odpravila nikoli.

Odpadanje ometa | Avtor: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Bojan Žnidaršič / Nep.vitra
Zaradi načina gradnje, zidovi hiše, ki so v stiku s tlemi, so kamniti, rezanje zidov in vstavljanje hidroizolacije ne pride v poštev. Zato bo kapilarna vlaga vedno prisotna, mogoče pa jo je omiliti in preprečiti, da bi se dvigovala previsoko in najedala ne le zaključni fasadni sloj, temveč tudi grobi in fini omet, ki sta pod njim. 

Prva rešitev, vsakih nekaj let nov omet

Energetski svetovalec je lastnikoma zato prelagal več drugih rešitev, ki bodo omilile težave. Prva možnost je, da na prizadetih mestih odstranita vse sloje fasade do osnovnih gradnikov, torej kamna in opeke, kjer je ta pri prvotni obnovi nadomestila kamen. Potem pa naj na teh mestih mojstri naredijo nov grobi omet na osnovi apnene malte in ne cementa, čez nanesejo izravnalno malto, na koncu pa še brizgalni omet, tak kot je na fasadi zdaj, le nujno mora biti paroprepusten, kar obstoječi omet po vsej verjetnosti ni. 

To seveda ne bo odstranilo vzrokov, bo pa držalo vsaj pet let, potem bo postopek treba verjetno ponoviti. Ta rešitev je najbolj preprosta, še pojasni Bojan Žnidaršič.

Druga rešitev, očiščen kamen in zaključni element

Druga možnost je izvedba zaključnega elementa. „Tudi v tem primeru je treba z vseh prizadetih delov odstraniti vse plasti na fasadi, tako da pridete do kamna. Zid se potem pusti tak, očiščen. Vsa vlaga, ki je v kamnu in med njim se bo na ta način veliko lažje in hitreje izsušila. Sloji fasade ji ne bodo več preprečevali poti ven, zato se tudi ne bo dvigovala do višine, do katere se dvigne zdaj,“ drugo možnost pojasni energetski svetovalec.

Ker pa zid verjetno ne more ostati kar tak, predlaga, da se do višine očiščenih delov postavi zaključna pregrada. Ta mora biti od zidu odmaknjena najmanj pet centimetrov, na vrhu in pri tleh pa mora biti nameščena mrežica, ki omogoča kroženje zraka med pregrado in zidoma, hkrati pa preprečuje vstop morebitnim glodavcem ali drugim živalim, da bi se naselile v tem vmesnem prostoru. 

Pregrada je lahko narejena iz salonitnih plošč, lesa, celo stekla, naravnega ali umetnega kamna, keramike. To je pač stvar okusa, pravi Žnidaršič. Glede na želeni videz hiše, je lahko visoka zgolj toliko, da pokrije do kamna očiščene dela, lahko pa pregrada, na primer narejena iz lesa, prekrije celotni zid. 

Odpadanje ometa | Avtor: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Bojan Žnidaršič / Nep.vitra
Tretja rešitev so izsuševalni ometi

Tretja možnost je, da prav tako zid očistijo vse do kamna, potem pa na ogled povabijo strokovnjaka iz enega od podjetij, ki proizvajajo izsuševalne omete. „Ti bodo zaradi svoje posebne sestave pospeševali izsuševanje oziroma prehod vlage iz zidu, vendar je treba vedeti, da vlaga s seboj vedno nosi tudi soli. Te bodo potem, ko bo vlaga zapustila zid, ostale na njegovi površini, zato bodo izsuševalni ometi s časom postali lisasti,“ zadnjo Žnidaršič pojasni zadnjo predlagano rešitev.

Svetoval je tudi, da odkopljeta drenažni sistem in ugotovita, ali je izveden ustrezno. Če ni, naj ga naredita po pravilih stroke, in jima pojasnil, kako. Pri pregledu je namreč ugotovil, da je bila na območju vkopanih delov položena vertikalna hidroizolacija in bradavičasta folija, ne ve pa, ali so drugi deli drenaže narejeni kakovostno. Vedno se težave skrivajo v detajlih, je prepričan.

Izolacija temeljev Izolacija temeljev Pod streho Tako se rešimo vlage v temeljih in okoli njih

Toplotna izolacija fasade ni smiselna zaradi kapilarne vlage

Na vprašanje lastnikov, ali je možna rešitev tudi toplotna izolacija fasade, energetski svetovalec odgovori, da seveda je, ne bo pa rešila težav, lahko jih celo poslabša. „Z namestitvijo toplotne izolacije bi seveda zmanjšali možnosti nastanka toplotnih mostov, ki so zdaj očitni na stikih kamna in opeke ter na nekaterih vogalih, zmanjšali bi tudi toplotne izgube hiše, vendar pa bi kapilarna vlaga povzročala težave v območju toplotne izolacije in končni rezultat bi lahko bil še slabši, kot je zdaj. Poleg tega toplotne izgube glede na količino kuriva, ki ga porabite na sezono, niso velike. Naložba v toplotno izolacijo se ne bi povrnila prej kot v 15 letih.“

V notranjosti so rešitve bolj preproste

Težave z vlago in posledično s plesnijo je v notranjosti možno rešiti veliko bolj preprosto, izvesta lastnika. „V prostorih je pozimi v zraku preprosto preveč vlage, ki ji ne omogočite izhoda ven. Skozi zidove lahko prostor zapusti približno tri odstotke vlage, pa še ta očitno ne more ven, ker ji to ne dopušča fasadni omet, kar se pozna na severni steni v višini oken sobe in kopalnice, kjer omet že odstopa. Večina vlage pa mora prostore zapustiti s prezračevanjem, torej odpiranjem oken, kar pa ne delate dovolj pogosto in pravilno,“ je zelo jasen Žnidaršič.

Odmaknite vse pohištvo od sten in omogočite kroženje zraka

Vlaga, ki ne more ven, kondenzira na hladnih mestih, torej tam, kjer so toplotni mostovi, v kotih, na stiku kamna in opeke in na hladnih zidovih v prostorih, ki niso dovolj ogrevani. Zato lastnikoma predlaga več ukrepov. Vse pohištvo, ki je tik ob stenah, morata od njih odmakniti vsaj pet centimetrov, sedežno garnituro pa denimo podložiti, da bo tudi pod njo pet centimetrov zraka. Tako bosta omogočila kroženje zraka tudi ob stenah in v kotih. 

Dnevna soba | Avtor: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Bojan Žnidaršič / Nep.vitra
Na stežaj trikrat na dan odpreti okna in ustvariti prepih

Drugi ukrep je redno in pravilno prezračevanje, kar pomeni, da morata od pozne jeseni do pozne spomladi, torej ves čas ogrevalne sezone, zračiti najmanj trikrat na dan, tako da v hiši na stežaj odpreta čim več oken in ustvarita prepih. Okna naj bodo odprta vsaj tri do štiri minute. 

Čeprav se zavedata, kako pomembno je učinkovito prezračevanje, nihče od njiju ni bil preveč navdušen nad tem. Zjutraj se vedno mudi, tako da uspejo prezračiti šele popoldne, ko se vrnejo domov, zvečer pa je prijetno toplo in si mrzlega zraka res ne želijo v prostoru, pove lastnica ter doda, da odpiranje oken na stežaj pomeni, da bo morala z večine okenskih polic, ki so res široke zaradi debelih sten in idealno mesto za odlaganje tisoč in ene malenkosti, te umakniti. 

Vlago je treba tako ali drugače spustiti ven

Bojan Žnidaršič je pričakoval tak ali podoben odgovor, saj ga na svetovanjih sliši zelo pogosto. „Ljudje se sploh ne zavedajo, da štiričlanska družina z običajnimi bivanjskimi navadami, brez sušenja perila v prostoru in veliko rastlin, na dan ustvari od 10 do 15 litrov vlage, ki jo je treba spraviti ven. To pa ni možno, ne da bi bili disciplinirani, in brez izjeme prezračevati,kot sem pojasnil. Prezračevanje mora postati rutina, stanovalcem mora priti v kri, kar pa očitno ni tako preprosto.“

Če ne odpirate oken, morate vgraditi prisilno prezračevanje

Zato vedno predlaga tudi drugo možnost, to je prisilno prezračevanje, lahko z  rekuperacijo ali brez nje. Tudi v hiši na Dolenjskem je to lahko dobra rešitev. Lastnikoma pojasni, da prezračevalno napravo lahko postavita v zgornjo kopalnico ali mini utiliti, cevni sistem pa razpeljeta v votli medetažni plošči. Ta je namreč narejena tako, da se da vanjo po kolenih splaziti, že zdaj pa je v njej razpeljan del vodovodne in električne napeljave. 

Z vgradnjo prezračevalnega sistema bi se za vedno rešila prekomerne zračne vlage in posledično tudi plesni, saj vlaga ne bi več iskala poti ven in na tej poti kondenzirala na hladnih mestih. „Sistem deluje samodejno glede na potrebe in nastavitve, le načrtovan mora biti ustrezno, zato nujno izberita strokovnjaka za to področje, ki ve, kaj dela.“ Energetski svetovalec je čez palec ocenil višino naložbe v prezračevalni sistem na pet tisoč evrov, ki jo lahko zmanjšata za 30 odstotkov, če zaprosita za subvencijo Eko sklada.

Hladno sobo je treba ogreti in zračiti

Ostal je še zadnji problem, severna soba, kjer je vlage in plesni največ, njene posledice pa se že kažejo tudi na zunanji strani severnega zidu, kjer v višini oken odpada omet. Bojan Žnidaršič je ugotovil, da odpadanje ometa na tem mestu ni posledica kapilarne vlage v zidovih, saj nižje na zidu ni nobenih težav, temveč posledica vlage v notranjosti oziroma njene kondenzacije na hladnem zidu. 

Odpadanje ometa | Avtor: Bojan Žnidaršič / Nep.vitra Bojan Žnidaršič / Nep.vitra

Vzrok je našel v tem, da je soba neredno in nezadostno ogrevana, zato so zunanji zidovi izjemno mrzli. Radiator v sobi je namreč povezan na krušno peč, ne pa na centralno ogrevanje. Če ne kurijo v peči, je soba hladna, hkrati pa je ne prezračujejo. Del vlage kondenzira na hladnem zidu, kjer se pojavi plesen, del pa je potuje skozi zid, a ne more ven, ker ji to ne dopušča zaključni omet, ki očitno ni dovolj paroprepusten. Tam potem kondenzira, pozimi zmrzne, rezultat pa je odstopajoč omet. 

Če bo to trajalo dolgo, bo vlaga načela tudi fini in gobi omet pod njim, pojasni svetovalec in predlaga, da radiator povežejo s centralnim ogrevanjem in sobo ustrezno grejejo in zračijo. Če to iz katerega koli razloga ni možno, pa je rešitev lahko tudi namestitev enega IR-panela. Ta bo sobo grel, ogret zrak pa lahko „vsrka“ več vlage kot hladen, zato bo kondenzacije manj. Če bodo od zidov umaknili tudi posteljo in omaro, pa bo IR-panel izsuševal tudi zid. 

Odločiti se morata, kateri nasvet je najboljši za njiju

Lastnika sta bila s predlaganimi rešitvami zadovoljna. „Zdaj si morava vzeti čas in vse dobro premisliti, preden se odločiva, katero od možnih poti bova ubrala, vsekakor pa bova takoj upoštevala vse ukrepe, ki jih lahko izvedeva v notranjosti. Zadovoljna sva, da so predlagane rešitve izvedljive, tudi s finančnega vidika. Bala sva se, da bova morala rezati ali spodkopavati in ob-betonirati podnožje hiše, kar bi bil izjemno zahteven in tudi drag poseg. Zdaj pa veva, da vlaga v zidovih je in bo tam tudi ostala, to je pač očitno davek bivanja v stari hiši, a ni tako agresivna, da se je ne bi dalo omejiti in z njo kakovostno živeti.“ 


Več o gradnji, obnovi in energiji najdete tukaj.

Komentarjev 3
  • marsal 20:45 21.avgust 2019.

    za to zastarelo zgradbo je ena edina prava rešitev : rušenje !

  • zoran69 09:56 21.avgust 2019.

    Hišo se lahko reši in družini pomaga, so tudi druge možnosti samo poiskati jih je treba. Pa začnimo; drenaža okoli hiše ni pravilno speljana, Da boste delali omet samo za nekaj let je ne sprejemljivo. Kapilarno vlago se lahko odpravi. ...prikaži več Na slovenskem tržišču so materiali, ki se jih lahko uporabi, ne pa sušilni omet, pa malta, odmikanje omar da kroži zrak itd...

  • sam50 09:35 21.avgust 2019.

    Strastna kuharja,ki preživita skoraj cel dan v službi,tri članska družina,ki proizvede enormne količine vlage in blablabla......

Sorodne novice