Pod streho
7809 ogledov

Tako se rešimo vlage v temeljih in okoli njih

Izolacija temeljev arhiv Fibran
Sanacija vlage v temeljih in na vkopanih delih zunanjih zidov je zahteven in pogosto drag poseg, a če se ga ne lotimo, je vsakršna druga energijska sanacija uspešna zgolj na pol.

Vlagi in vodi v območju temeljev in vkopanih delov hiše so običajno bolj izpostavljene starejše hiše. V času, ko so bile grajene, se s hidro in toplotno izolacijo teh delov sploh niso ukvarjali. Tako na temeljih ni horizontalne hidroizolacije, ki bi preprečevala dvig kapilarne vlage iz zemlje, vertikalna hidroizolacija na vkopanih delih zunanjih zidov, ki preprečuje navlaženje zaradi meteorne vode, pa je velikokrat slabo izvedena ali pa je tudi tu ni. 

Voda in vlaga, ki sta več deset let v stalnem stiku z gradbenimi materiali, postaneta veliki težavi. Pokažejo se vidni znaki, kot so vlažni in plesnivi madeži v notranjosti, odstopanje ometa na zunanjih stenah in v najhujših primerih celo kot posedanje zaradi slabih mehanskih lastnosti konstrukcijskega materiala, ki ga je načela vlaga. 

Izolacija temeljev | Avtor: arhiv Fibran arhiv Fibran

Najprej je treba odpraviti vzroke vlage

Pri sanaciji starejše hiše velja zlato pravilo, da je treba najprej preprečiti vodo in vlago, ali jo vsaj kolikor se le da zamejiti, preden se lotimo drugih posegov. Vsaka vgradnja nove toplotne izolacije na zunanjih stenah bo manj učinkovita, če niso toplotno izolirani tudi vkopani deli zidu ter hkrati zaščiteni s hidroizolacijo. Zaradi različne toplotne prehodnosti delov hiše, ki nastane po izolaciji zgolj vidnih delov zunanjih sten, se bo pojavil linijski toplotni most, še najbolj bo to vidno na vogalih, pravi Nataša Iglič iz podjetja Fibran. Poleg tega bo kapilarna vlaga in meteorna voda še vedno vlažila območje okoli temeljev in prodirala po zidu navzgor, ter s časoma tudi zmanjšala toplotne lastnosti na novo vgrajene toplotne izolacije. 

Izolacija temeljev | Avtor: arhiv Fibran arhiv Fibran

Zato se je sanacije treba lotiti pri dnu hiše. Najprej je treba okoli hiše skopati približno 60 centimetrov širok in vse do začetka temelja globok jarek, še bolje pa 10 centimetrov nižje, da dobimo prostor, kamor bomo lahko namestili novo toplotno in hidroizolacijo, pojasni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič iz Nep.vitre. 

Če želimo preprečiti kapilarno vlago, je možnosti več, vendar so vse precej zahtevne in tudi drage:

  • pri opečni gradnji lahko z diamantno žago prerežemo temelje in v režo vstavimo horizontalno hidroizolacijo
  • pri kamnitih temeljih lahko te počasi spodkopavamo in jih nadomestimo z novimi betonskimi temelji, na katerih je hidroizolacija
  • v temelje lahko vbrizgamo različne tesnilne tekočine, tako da temelje na več mestih navrtamo,
  • če je vlage manj, pa je rešitev lahko tudi nova vertikalna hidroizolacija in toplotna izolacija ter drenažni kanal.
Plesen Vlaga in plesen Pod streho To so vzroki za vlago in plesen v slovenskih domovih

Vertikalna hidroizolacija na temelju in talni plošči

Za katerega od posegov se bomo odločili, je odvisno od razmer na posamezni hiši in možnosti izvedbe. Če imamo možnost, da na temelje in talno ploščo vstavimo horizontalno hidroizolacijo, je treba poskrbeti, da bo ta popolnoma tesno povezana z novo vertikalno hidroizolacijo na vkopanem zidu vse do globine temelja, ki je običajno, če ni kakšnih geomehanski posebnosti, globok 60 centimetrov, pravi Žnidaršič. Za hidroizolacijo običajno izberemo materiale na osnovi bitumna. 

Preden vkopani zid obložimo z novo hidroizolacijo, je treba z njega odstraniti cokel, potem pa še vse ostanke gradbenega materiala in druge nesnage, ter ga naravno osušiti, potrebna dela našteje sogovornik. To zahteva kar nekaj časa, saj se denimo milimeter betona suši en dan. Odkopani zidovi so pogosto neravni, zato jih je treba izravnati, najbolje z nanosom cementnega sloja. 

Izolacija temeljev | Avtor: arhiv Fibran arhiv Fibran

Toplotna izolacija vkopanih delov in talne plošče

Ko je hidroizolacija nameščena in nepredušno zatesnjena na vseh stikih in na stiku s horizontalno izolacijo temelja, sledi lepljenje plasti toplotne izolacije. Zaradi stalne prisotnosti vlage v vkopanem delu hiše, je dobro izbrati vodoodbojne in vodoneprepustne materiale, kot je ekstrudirani polistiren (XPS). Njegove prednosti so tudi velika tlačna in razplastna trdnost, trajnost in dimenzijska stabilnost, pravi Igličeva. Svetuje še, da izberemo XPS z gladko površino, lepilo, ki naj bo ekspanzijsko, pa nanesemo po vsej površini, da med podlago in toplotnoizolacijsko ploščo ni zračnih prostorov. Prav tako jih ne sme biti med stiki plošč. Čez XPS plošče naredimo zaključni tankoslojni omet z armirano mrežico, da preprečimo pokanje na stikih plošč. 

Debelina plošč mora biti vsaj osem centimetrov, bolje pa je, če je enaka debelini toplotne izolacije na vidnem delu zunanje stene ali za en do dva centimetra tanjša od nje. Toplotno izolacijo je treba namestiti tudi na talno ploščo. Ta izolacija sicer ne bo povezana s tisto na zunanji strani vkopanega zidu, kot bi bilo pravilno z vidika preprečevanja toplotnih mostov. Ni je namreč možno vložiti med temelj in zunanji zid, saj je rez, ki smo ga prej naredili z diamantno žago, pretanek. Kot pravi Igličeva, bo zato na tem mestu nastal toplotni most, ki pa ne bi smel povzročati prevelikih težav. 

Izolacija temeljev | Avtor: arhiv Fibran arhiv Fibran
1. armiran beton, 2. podložni beton, 3. hidroizolacija, 4. Fibran XPS 300-L, 5. Fibran XPS nike, 6. estrih, 7. talna obloga, 8. notranji omet, 9. zunanji zid, 10. Fibran filter 32, 11. prodec, 12. gramoz, 13. zemljina, 14. drenažna cev


Odvodnjavanje prek drenažnega kanala

Zadnji korak pri sanaciji vlage v območju temeljev je odvodnjavanje meteornih voda stran od hiše. S strehe to uredimo z žlebi, iz katerih se voda steka v peskolove in naprej v podtalnico, za vode, ki zastajajo ob hiši, pa je treba urediti drenažo, pravi Žnidaršič. V jarek, ki smo ga skopali okoli hiše, najprej položimo filc, nanj pa z naklonom en centimeter drenažno cev s premerom 60 milimetrov. Po cevi bo meteorna voda odtekala v podtalnico. Kanal potem zasujemo s prodcem, njegova velikost oziroma granulacija naj bo od 16 do 32 milimetrov, in vse skupaj zavijemo v filc. Ta preprečuje, da bi med prodec in v cev zašli drobni delci in zamašili celoten drenažni sistem. Nad filc lahko nasujemo še gramoz. 

Izolacija temeljev | Avtor: arhiv Fibran arhiv Fibran

Toplotno in hidroizolacijo na temeljih, talni plošči in vkopanih delih zidov ter drenažni kanal na opisan način  naredimo tudi pri novogradnjah, le da pri teh poskrbimo za neprekinjen stik med toplotno izolacijo talne plošče in vertikalne toplotne izolacije na zunanjem delu vkopanega zidu, tako da jo namestimo tudi med temelj in zid. Tako zagotovimo neprekinjeno toplotno izolacijo po zunanjem obodu hiše in preprečimo toplotni most.

Več o gradnji, obnovi in izkušnjah z njo najdete tukaj.

 

Načrti za hišo Novogradnje Pod streho Zidana ali montažna hiša? Za in proti
Komentarjev 1
  • hidrorez 21:19 23.april 2019.

    Spodkopavanje ni potrebno - z diamantno rezalko režemo opeko, beton ali kamen do debeline 68cm, vstavimo izotekt z vlakni in injektiramo da zapolnimo rez in ojačamo steno