Pod streho
1474 ogledov

Strelovod ni 100-odstotna zaščita pred strelo

Udar strele Profimedia
Zunanja zaščita, strelovod, ne zagotavlja 100-odstotne varnosti pred udarom strele, nujna je tudi notranja, prenapetostna zaščita, oboje pa mora biti ustrezno načrtovano in izvedeno.

Pred strelami, ki so redne spremljevalke neviht in na zemljo udarjajo vse leto, a veliko bolj pogoste so poleti, smo varni le v avtomobilu ali v stavbi, ki ima pravilno izveden strelovod in prenapetostno zaščito. Torej, ali hiša potrebuje strelovod ali ne, sploh ni vprašanje, pa čeprav ta po pravilniku o zaščiti stavb pred strelo v eno- in dvostanovanjskih hišah ni obvezen. 

„Udar strele je zanimiv naravni pojav, pri katerem električni tokovi lahko dosežejo vrednosti, večje kot 200 kA, kar v praksi pomeni, da lahko povzročijo veliko različnih poškodb in škode,“ pojasni elektroinženir Janez Podlipnik iz podjetja Hermi.

Brez prave zaščite tvegamo, da bo strela, ki bi udarila v hišo ali ob njo, povzročila precej škode. Poškodbe na hiši so lahko mehanske, zelo verjetna pa je tudi škoda na električni napeljavi in električnih aparatih v hiši. Poleg tega, da ne bodo več delovali, pa je posledica udara lahko tudi požar, ki na koncu naredi največjo škodo in ogroža življenja stanovalcev.

Strelovod | Avtor: arhiv Hermi arhiv Hermi

Neposreden in posreden udar strele zahtevata dve vrsti zaščite

Udar strele je lahko neposreden ali posreden. „Prvi lahko povzroči mehanske poškodbe oziroma požar in tudi poškodbe na električnih inštalacijah in opremi. Pri posrednem udaru strele pa se moramo zaščititi pred velikimi elektromagnetnimi polji, ki so prisotna v času udara strele. Vpliv velikega magnetnega polja se pokaže v velikih induciranih napetostih v električnih vodnikih ali napravah oziroma v njihovih poškodbah,“ Janez Podlipnik pojasni razliko med udaroma strele.

Pred neposrednim udarom strele objekt zavarujemo z ustrezno nameščenim strelovodom, pred indirektnim pa z vgrajeno prenapetostno zaščito, ki bo zagotovila, da bodo škodljivi električni pojavi udara strele onesposobljeni, še preden dosežejo električne naprave. Zato samo strelovod ni zadostna zaščita, doda Podlipnik.

Ocena tveganja in izračuni so pogoj za pravilno izvedbo

Pri načrtovanju zaščite pred udarom strele je treba oceniti tveganje oziroma izračunati možnost poškodb. Ocena tveganja je odvisna od dimenzij objekta, materialov, iz katerih je ta zgrajen, lokacije, namena, vrednosti objekta, in tudi vrednosti opreme in podobnih dejavnikov. Glede na to je treba izbrati ustrezne elemente, ni pa zanemarljiva tudi njihova kakovost. V nasprotnem je hiša lahko ogrožena zaradi možnosti udara strele strelovodu in prenapetostni zaščiti navkljub. 

Kakovostni sistem zaščite je sestavljen iz zunanje in notranje zaščite. Zunanji, strelovodni sistem, ki preprečuje, da bi strela neposredno udarila v del objekta, je sestavljen iz vodnikov, ki jih je treba namestiti po zgradbi. Vodniki tvorijo tri sisteme, in sicer lovilnega, odvodnega in ozemljitvenega, vsak od njih pa ima svojo pomembno vlogo. 

strelovod | Avtor: arhiv Hermi arhiv Hermi
Lovilni sistem strelo ujame

„Lovilni sistem je sistem vodnikov, nameščenih na tistih delih objekta, kjer lahko pričakujemo neposredni udar strele. Vsak lovilni vodnik ščiti natančno določeno področje. Njihovo število in položaj je odvisen od oblike objekta oziroma oblike strehe objekta. Pri načrtovanju lovilnega sistema je treba upoštevati tudi dimnike, antene, morebitne električne naprave in ostale izpostavljene dele na strehi,“ pojasni sogovornik, in doda, da je lovilni sistem ustrezen takrat, ko njegovo ščiteno področje pokriva celoten objekt.

Odvodni sistem strelo odvaja v zemljo

Odvodni sistem sestavljalo odvodni vodniki, ki lovilni sistem povezujejo z ozemljilom. Tako toku, ki ga povzroči strela, zagotovijo nemoteno pot v zemljo. Tudi njihovo število je odvisno od dimenzij objekta in izbranega zaščitnega nivoja.

Odvodni vodniki so običajno najvidnejši del strelovodne inštalacije, zato morajo biti vodniki in pritrdilni elementi iz ustreznega materiala. Tako zagotovimo mehansko trdnost sistema, pravi material in oblika nosilnega elementa pa preprečujeta zamakanje na fasadi.

„Če so na objektu nameščene odtočne cevi za meteorne vode, lahko odvodne vodnike pritrdimo nanje. S tem se izognemo nepotrebnemu vrtanju v fasado, obenem odvodni vodnik skrijemo ob odtočno cev,“ pravi Podlipnik.

Udar strele, ozemljitev | Avtor: arhiv Hermi arhiv Hermi
Ozemljitveni sistem strelo razprši po tleh

Tretji del sistema zaščite pred udarom strele je ozemljitveni sistem, ki ga sestavljajo med seboj povezane ozemljitvene elektrode, ki toku strele iz odvodnih vodnikov v ozemljilo omogočajo, da se razprši v tleh.

Da lahko strelovodna napeljava uspešno odvede energijo udara strele, mora biti priključena na kakovostno ozemljitev. Ta se naredi tako, da se v zemljo okoli hiše položi kakovostno ozemljilo. Če se za ozemljilo uporabijo manj kakovostni materiali, bodo ti v nekaj letih propadli, zato sistem zaščite ne bo deloval. Vendar tega ne bomo vedeli, dokler v hišo ne udari strela, takrat pa bo prepozno, poudari Janez Podlipnik.

Notranja prenapetostna zaščita ščiti električne naprave 

Pred udarom strele in njenimi posledicami bomo varni le, če zunanji, strelovodni zaščiti, dodamo še notranjo, prenapetostno zaščito, ki ščiti pred posrednimi udarom strele v objekt.

Udar strele, zaščita | Avtor: arhiv Hermi arhiv Hermi

Prenapetost povzročajo nihanja v električnem omrežju, drugi vzrok zanjo pa je lahko tudi posredni udar strele. To pomeni, da je strela udarila v nekaj kilometrov oddaljen objekt ali električno omrežje. „Tak indirektni udar lahko uniči naprave, skozi katere se sprosti povečan tok, povzroči pa lahko tudi njihov vžig,“ pove Podlipnik.

Za ustrezno zaščito pred prenapetostjo je treba v hiši vgraditi tri stopnje prenapetostne zaščite. „Zmotno je namreč mišljenje, da naprave zaščitimo le z vgradnjo zadnje, tretje stopnje zaščite v obliki električnega razdelilnika z vgrajeno prenapetostno zaščito, ki ga lahko kupite v vsaki tehnični trgovini. Zmogljivost odvajanja toka takšnega električnega razdelilnika je namreč le okoli šest kiloamperov, kar je v primeru udara strele neposredno ali nekje blizu objekta, ko se pojavijo tokovi tudi do 200 kA, veliko premalo, in pri tem uniči tako prenapetostno zaščito kot tudi napravo, ki jo ta ščiti,“ Podlipnik opozarja pred pomanjkljivo in nestrokovno izvedeno prenapetostno zaščito.

Udar strele, prenapetost | Avtor: arhiv Hermi arhiv Hermi
Stopnje prenapetostne zaščite so:

  • prva stopnja prenapetostne zaščite, nameščena v glavnem razdelilniku, 
  • druga stopnja prenapetostne zaščite, nameščena v etažnem razdelilniku,
  • tretja stopnja prenapetostne zaščite pred porabnikom.

Delovanje zaščitnega sistema pred udarom strele, tako zunanjega kot notranjega, lahko preverimo šele ob udaru strele in ne ob njegovi namestitvi. Zato je še toliko bolj pomembno, da njegovo postavitev oziroma vgradnjo prepustimo strokovnjakom, ki bodo sistem glede na ogroženost in lastnosti hiše ustrezno načrtovali in izvedli. Po vgradnji pa je treba poskrbeti še za redne preglede sistema, ki jih je treba naročiti na dve do štiri leta. 

Več o gradnji, obnovi in urejanju najdete tukaj.
 

Komentarjev 1
  • Snežinko 10:57 08.avgust 2019.

    100 odstotna zaščita proti streli ne obstaja. Pika. Vedno je možnost, da kljub še tako dobro narejeni zaščiti nastane škoda.

Sorodne novice