Eles je objavil kratko analizo Aleksandra Mervarja o vplivu zaostrenih geopolitičnih razmer, vojne na Bližnjem vzhodu ter zaostrujoče se naftne in plinske krize na cene električne energije v Evropi in Sloveniji.
"Zaenkrat ni indicev, ki bi kazali na to, da bi se v Sloveniji lahko kratkoročno znova ponovila eskalacija cen električne energije, kot smo ji bili priča pozimi leta 2022. Cene na dnevni borzi ne naraščajo, nekoliko naraščajo cene električne energije za naslednja četrtletja letošnjega leta in za naslednja leta," navaja.
Dnevni trg: Vpliv sončnih elektrarn
Na dnevnem trgu je cena za produkt dan vnaprej (Day Ahead) na borzi BSP v zadnjih mesecih celo padla. Januarja letos je bila povprečna cena električne energije 140,91 evra/MWh, februarju 112,13 evra/MWh, marca pa 110,97 evra/MWh. "Na te borzne cene naftna oziroma plinska kriza torej ni imela vpliva," zaključi.
Po oceni Mervarja je trend padanja borznih cen logičen in razumljiv, "saj se v tem obdobju izrazito povečujejo količine proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz sončnih elektrarn". Proizvodnja teh se sicer začenja povečevati približno v začetku marca in začne izraziteje upadati ob koncu septembra. Za prihodnje mesece Mervar zato napoveduje "zelo nizke urne cene med 7. uro zjutraj in 20. uro zvečer in zelo visoke v nočnih urah".
Nočne cene se praviloma oblikujejo na podlagi marginalnih cen iz plinskih elektrarn, zato bo razlika med dnevnimi in nočnimi cenami električne energije višja, kot je bila leta 2025, še dodaja.
Vpliv plina v prihodnje
Bodo pa cene precej odvisne od cene plina. Da bi zagotovili vse potrebe po električni energiji ponoči, se bo, tako Mervar, "povečala potreba po zagonu plinskih elektrarn, s tem se bo povečalo tudi povpraševanje, kar bo ob morebitnem pomanjkanju plina na trgu (ob predpostavki, da se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval) dodatno rezultiralo v višanju cene plina".
Ker se cena električne energije na borzi oblikuje glede na ceno najdražje enote, ki je še potrebna za zagotovitev vseh potreb – torej, glede na stroškovno ceno proizvajalca, ki uporablja najdražji energent in ima najdražjo stroškovno ceno proizvodnje - bo torej cena električne energije v nočnem času odvisna predvsem od cene plina.
Cene do konca leta višje
V naslednjih treh četrtletjih leta pa cene na madžarski borzi EEX kažejo na podražitev, če jih primerjamo z najnižjimi borznimi vrednostmi 13. februarja in 27. marca letos.
Borzne cene za 2. četrtletje letos so bile od cen, ki so veljale 27. marca letos, višje za 36,14 odstotka, za 3. četrtletje so bile višje za 37,64 odstotka, za zadnje četrtletje pa skoraj za 38 odstotkov.
Vpliv plinsko- naftne krize občuten, a je, po besedah Mervarja, podatek, da so bile cene 27. marca za vsa tri četrtletja vendarle nižje, kot so bile 20. marca letos, vzpodbuden.
V prihodnjih letih postopno umirjanje cen
Tudi za prihodnja leta bodo cene višje in po besedah Mervarja "nakazujejo precejšnjo vzročno posledično povezavo s plinsko- naftno krizo, in sicer zaradi pričakovanih višjih cen energentov, predvsem plina. Cene letnih produktov na borzi so se torej odzvale na plinsko naftno krizo, najbolj za leto 2027 in zmerno za leti 2028 in 2029".
Cene za borzne nakupe za naslednja leta so bile najnižje 13. februarja letos. Takrat je bila cena za nakupe za prihodnje leto 94,45 evra/MWh. Povprečna cena produkta "base" (namenjen pokrivanju stalnih potreb po električni energiji), ki je veljala zadnja dva petka v marcu, je od cene 13. februarja višja za 26,4 odstotka, produkt "peak" (namenjen pokrivanju koničnih obremenitev v določenih urah) pa je bil dražji za 24,8 odstotka.
Tudi za leto 2028 bi električno energijo v letošnjem letu kupili najceneje, če bi jo kupili 13. februarja. Stala je 86,52 evra/MWh in bila za prej omenjena produkta za približno 11 odstotkov nižja kot zadnja dva petka marca.
Povprečna borzna cen zadnjih dveh petkov v marcu kaže na to, da se v letu 2028 pričakuje umirjanje cen plina in nafte. Še nekoliko nižje so cene za leto 2029: cena produkta "base" je glede na ceno 13. februarja višja za 6,3 odstotka, cena produkta "peak" se ni povečala.
Mervar zaključi, da bo "na borzne cene za prihodnja leta bo medtem pomembno vplival nadaljnji razvoj dogodkov na Bližnjem Vzhodu; morebitno zaostrovanje razmer, predvsem pa stanje zalog v plinskih skladiščih ob začetku prihodnje ogrevalne sezone".
Proti znižanju omrežnine
Pred dnevi se je Mervar odzval tudi na predloge GZS za znižanje omrežnine, s čimer se ne strinja. Znižanje je po njegovih besedah v nasprotju z željami po večji samooskrbi z elektriko in stabilnem elektroenergetskem omrežju. "Težko je tudi razumeti negodovanja nad višino omrežnine, glede na to, da smo je v letu 2025 zbrali za 47,5 milijona evrov manj kot v letu 2023," so njegove besede povzeli na GZS. Mervar ocenjuje, da dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja do leta 2034 verjetno ne bo potreben, bo pa treba z letom 2027 povečati omrežnino za distribucijsko omrežje.
evropski plin se ni eksplodiral.
Spet zavajajo....cena elektrike je vezana na ceni plina!
Ponoči ko ni energije iz SE delujejo plinske elektrarne. Vam izklopimo še SE , da bodo plinske delovale še podnevi. Da sem vam poveča kazen zaradi premalo obnovljivih virov? Samo še vodostaji naj padejo čez poletje, pa nas boste prosili… ...prikaži veči da imamo vklopljene !!! Drugače pa ne veste kako bi nas onemogočili.