Pod streho > Varčna hiša
3492 ogledov

Glede te teme se bodo stranke najbrž najhitreje sprle

predvolilna soočenja Saša Despot
Pregledali smo programe petih strank, ki jim sodeč po javnomnenjskih raziskavah kaže najbolje. Kakšna je njihova vizija razvoja energetske politike?

Vsi se strinjajo glede sončnih elektrarn

Evropski zeleni dogovor predvideva prehod na čisto energijo, s katero bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov, izboljšali kakovost življenja in omejili globalno segrevanje ozračja. A čeprav je to cilj večine slovenskih strank, je pot do cilj dolga in trnova. Začne se že z umeščanjem objektov v prostor in v splošnem soglasju, kateri obnovljivi viri energije so res "zeleni" in kateri dolgoročno naredijo več škode kot koristi. Pri tem vprašanju si stranke, ki so v programih natančneje definirale svoje poglede, nikakor niso enotne. Medtem ko v SD denimo podpirajo naložbe v hidroelektrarne, jim v Levici zaradi vplivov na okolje nasprotujejo. Zdi se, da imajo največjo podporo prav naložbe v sončne elektrarne, a težava je v tem, da bi šibko slovensko omrežje najbrž kmalu klecnilo pod težo nestabilne energije.

SDS za "konkurenčne, trajnostne, zanesljive in varne" dodatne proizvodne vire

V SDS bodo, kot so zapisali v svojem programu, zagotovili cenovno dostopnost in stabilnost oskrbe z električno energijo ter postopen prehod na obnovljive vire. Kako bi jim to uspelo in koliko sredstev bo za to potrebnih, v programu natančno ne definirajo. So pa dodali, da morajo vse regije v naši državi dobiti primerljivo energetsko infrastrukturo. "Energetski koncept Slovenije bo temeljil na novih vlaganjih v konkurenčne, trajnostne, zanesljive in varne dodatne proizvodne vire," dodajajo. Zavzemajo pa se tudi za politike, "s katerimi se bomo podnebnim spremembam prilagodili, prevzeli svoj del bremen iz mednarodnih dogovorov, izkoristili gospodarske priložnosti, ter ne nazadnje spreminjali vrednote in obnašanje ljudi".

Gibanje Svoboda: Nov zakon o prednostnem umeščanju obnovljivih virov energije v prostor

V Gibanju Svoboda obljubljajo, da bodo omogočili rabo javnih površin, zemljišč in objektov za spodbujanje obnovljivih virov energije, "s posebnim poudarkom na rabi območij ob infrastrukturnih objektih in degradiranih območjih". Kako nameravajo doseči ta cilj? "Sprejeli bomo nov zakon o prednostnem umeščanju OVE v prostor, prenovili energetsko in okoljsko zakonodajo s ciljem olajšati izvajanje investicij ter spodbujali projekte na tistih tehnologijah, ki so bile v preteklosti zanemarjene," navajajo. Veliko stavijo na sončno energijo, saj pravijo, da bodo pospešili solarizacijo vseh ustreznih površin in podpirali samopreskrbo vseh oblik, tudi z namenom blaženja energetske revščine. Za naložbe v obnovljive vire energije bi omogočili tudi rabo stoječih vodnih, obvodnih in kmetijskih zemljišč.

SD podpira izgradnjo hidroelektrarn 

Socialni demokrati bi vlagali v vse obnovljive vire energije (voda, sonce, veter, geotermalna energija, odpadna lesna biomasa) tam, kjer je to mogoče. Podpirajo izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi z infrastrukturo, "upoštevajoč pri tem omejitve Nature 2000", ter izgradnjo črpalnih hidroelektrarn Kozjak in Pohorje. Trenutne državne politike se jim zdijo nedodelane, saj menijo, da je čim prej treba popraviti Zakon o energetski politiki za sprejetje energetskega koncepta Slovenije, "kjer bodo eksplicitno zapisani vsi koraki izvedbe ciljev, ki so zapisani v NEPN".

Levica za sončno, vetrno in geotermalno energijo

V Levici se z vlaganjem "v okoljsko sporne" projekte hidroelektrarn, ki jih "zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje sodišča ustavljajo", ne strinjajo. Kot napovedujejo v programu, bodo investicije državnih energetskih podjetij usmerili v širjenje kapacitet za izkoriščanje sončne, vetrne in geotermalne energije ter hranilnikov energije. Obljubljajo tudi reformo podnebnega zakona »z jasno definiranimi cilji zniževanja emisij toplogrednih plinov« in podrobneje opredeljenimi mehanizmi, kako te cilje doseči.

NSi: Vsako proizvodno enoto je pred ukinitvijo treba nadomestiti, postavili bi še več hidroelektrarn, kot je načrtovano

Precej bolj zadržani so v Novi Sloveniji, kjer se, kot pišejo, zavedajo, kakšno tveganje pri preskrbi z električno energijo predstavlja nepremišljeno zapiranje energetskih obratov brez ustrezne izravnave z novo zeleno proizvodnjo električne energije. Zato bi se sprememb lotili postopno in vsako proizvodno enoto energije, ki jo poganjajo fosilna goriva, pred ukinitvijo nadomestili z novimi obnovljivimi viri električne energije. Stavijo na kombinacijo različnih tehnologij OVE. Sončne elektrarne bi postavljali na degradiranih območjih, na primer v kamnolomih, pa ob pasovih avtocest, železnic in na zajezitvah obstoječih hidroelektrarn. Teh bi, poleg tega, da bi podprli izgradnjo elektrarn na spodnji in srednji Savi, postavili še več, saj, kot so zapisali v programu, prepoznavajo "izjemno priložnost neizkoriščenega elektro energetskega potenciala rek in vodotokov".

Z naravovarstveniki bi si hitro prišli navzkriž

"V praksi se dogaja, da potenciali rek in vodotokov ostajajo neizkoriščeni, ker je umestitev manjših elektrarn zaradi zapletenih postopkov praktično nemogoča," so prepričani. Zato bodo predlagali konkretne spremembe zakonodaje, "ki bodo predvsem manjšim investitorjem in zasebnikom omogočale lažjo postavitev manjših hidroelektrarn". Okoljevarstveniki si mnenja ne delijo, saj jih skrbijo škodljivi in dolgoročni vplivi hidroelektrarn na okolje, kot so denimo izguba habitatov, selitev rib, erozija. V NSi pa bi bolje izrabili tudi vetrno energijo, saj so prepričani, da jih je mogoče v prostor sonaravno umestiti. "Ob ustreznih izravnalnih ukrepih naravovarstvene omejitve ne morejo biti razlog za neizkoriščanje tega dragocenega vira OVE," menijo. Izkoriščali bi tudi geotermalno energijo. Razlog, da je doslej nismo, so po njihovem "nerazumne birokratske ovire, zapleteni administrativni postopki in previsoke koncesijske dajatve".

Olajšali bi torej umeščanje objektov v prostor. "Številni dobri projekti in investicije s področja OVE se ne morejo realizirati zaradi zamudnih upravnih in nerazumnih okoljevarstvenih zahtev. Vloga nevladnih organizacij je pri varovanju okolja pomembna, vendar je potrebno preseči zakonsko ureditev, ki tem organizacijam omogoča zaviranje projektov brez tehtnih argumentov," so zapisali. Prepričani so, da je sonaravno umeščanje objektov OVE v prostor "ob ustreznih izravnalnih ukrepih možno tudi na naravovarstvenih območjih (Natura 2000)".

Za drugi blok NEK bomo morda morali na referendum

Naslednje pomembno vprašanje, povezano s prihodnjo oskrbo z energijo, je gradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Stal bi nas pet milijard evrov in imel življenjsko dobo 60 let. Nek trenutno proizvede 5,6 teravatne ure električne energije na leto, s čimer pokrije 20 odstotkov potreb po elektriki v Sloveniji, z gradnjo drugega bloka bi ta odstotek postal bistveno višji.

Hrvati tudi pri drugem bloku?

Zdi se, da je nasprotovanja jedrski energiji v javnosti precej manj kot nekoč, kar so najbrž opazile tudi politične stranke. Od petih, pri katerih smo preverjali programe, gradnji drugega bloka načeloma ne nasprotuje nobena. Še najbolj skeptična glede NEK2 je Levica, kjer napovedujejo, da bodo začasno zaustavili projekt in izvedli referendum o gradnji. "Tako velika investicija, ki bo začrtala pot slovenske energetike za več desetletij, potrebuje široko demokratično razpravo," utemeljujejo svojo odločitev. Pregledali bi tudi možne alternative in se pogovorili o nerešenih problemih, kot je shranjevanje jedrskih odpadkov. A končno odločitev morajo sprejeti državljani in državljanke na referendumu, so prepričani v Levici.

Referendum podpirajo tudi v SD in stranki Gibanje Svoboda, kjer dodajajo, da bodo analizirali tudi možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij – majhnih modularnih reaktorjev. V SDS obljubljajo, da bodo drugi blok NEK gradili, dodatnih pogojev ne omenjajo, bi pa spogledovanje s Hrvati pri investiranju znalo sprožiti negodovanje v Novi Sloveniji, kjer bi pred gradnjo izvedli posvetovalni referendum. Kot pišejo v programu, morajo vse upravljavske pravice NEK 2 ostati v lasti Republike Slovenije, saj da gre za "strateško naložbo Slovenije za energetsko neodvisnost in suverenost". Tudi ekonomske pravice NEK2 morajo biti prednostno na voljo slovenskim državljanom, so prepričani. "Vsak Slovenec mora imeti možnost postati investitor in tako oplemenititi svoje prihranke. Predlagamo naslednji model financiranja: 25-50 % investicije financira Republika Slovenija, slovenski državljani z možnostjo garantiranega donosa, slovenski pokojninski in drugi skladi, mednarodni skladi," piše v programu NSi. Za izvedbo in nadzor gradnje NEK2 bi izvedli mednarodni razpis, pred tem pa bi izvedli posvetovalni referendum.

Krško Vrbina NEK | Avtor: Wikipedia Wikipedia
Preobremenjeno omrežje bo v kombinaciji z novimi viri energije lahko velik problem

Vsakršna vlaganja v dodatne obnovljive vire energije pa so lahko na koncu za številne ljudi brezpredmetna, saj je v Sloveniji električno omrežje na meji svojih zmogljivosti.  

SD bi povečal kadrovske in strokovne vire, SDS za racionalizacijo

V stranki SD bi zagotovili več virov za potrebna investicijska vlaganja v elektroenergetska omrežja v skladu s potrebami uporabnikov, prebivalstva, družbenih sistemov in gospodarstva – vključili bi namreč tudi financiranje iz programov EU za okrevanje in odpornost ter programov za financiranje podnebnega prehoda. Prizadevali bi si tudi, da elektrooperaterji oziroma izvajalci njihovih nalog skupaj najamejo posojila za financiranje investicijskih vlaganj v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami (Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj). Ob tem pa bi povečali kadrovske in strokovne vire, ki so potrebni za izvedbo celovite modernizacije elektroenergetskih omrežij za zeleni prehod.

Prav nasprotno pa bi v SDS delovanje javnih služb na področju prenosa, distribucije in organiziranja trga z električno energijo "racionalizirali", pišejo v programu. Verjamejo, da bo to pomenilo manjši pritisk na omrežnino in dajatve, "ki predstavljajo že več kot polovico računa za porabljeno električno energijo". Kljub temu pa dodajajo, da bodo zagotovili "ustrezno energetsko infrastrukturo za nemoteno oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah, še posebej za kritično državno infrastrukturo".

V Levici in Gibanju Svoboda tej točki veliko pozornosti niso posvetili, temveč so zgolj zagotovili, da bodo preoblikovali elektrodistribucijski sistem, Levica dodaja še, da ga bodo "razširili z naložbami za uvajanje pametnih omrežij v sistem distribucije električne energije".

V NSi bi spremenili politike državnih energetskih družb

Podobno menijo v NSi, kjer bi ojačali, digitalizirali in povečali kibernetsko odpornost omrežij. Podpirajo tudi razmislek o združitvi elektrodistribucijskih podjetij, da bi zagotovili enotne rešitve distribucije električne energije za celotno državo. Bi pa spremenili politike državnih energetskih družb. Njihov cilj "ne sme biti zgolj ustvarjanje dobička, ampak zagotavljanje stabilne preskrbe z električno energijo po dostopnih cenah", menijo v Novi Sloveniji.

Elektrika omrežje | Avtor: Profimedia Profimedia
Številne ideje - energetska kapica, novi pogoji za novogradnje, krepitev Eko sklada

Za konec smo preverili še, kakšne spodbude bi, če bi o tem odločale posamezne stranke, neposredno dobila gospodinjstva in podjetja.

Gibanje Svoboda: Pomoč tistim s slabšim socialnim statusom in "odgovornim" podjetjem

V Gibanju Svoboda obljubljajo, da bodo podpirali samopreskrbo vseh oblik, tudi z namenom blaženja energetske revščine. Z "vsemi razpoložljivimi ukrepi na ravni države" (natančneje katerimi, ne definirajo) bodo omilili učinke rastočih cen energentov tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo, obljubljajo. Kot pojasnjujejo, bodo pomagali zlasti tistim posameznikom, ki so zaradi svojega socialnega statusa najbolj prizadeti, in tistim podjetjem, ki odgovorno prispevajo k razvoju. Pospešili bodo izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, še posebej na javnih stavbah, ter ukinili obvezen priklop na plinsko omrežje za ogrevanje v individualnih novogradnjah. Spodbujali bodo še zamenjave ogrevalnih naprav na fosilna goriva z napravami na obnovljive vire energije.

Levica za lestvico progresivnih subvencij glede na socialno ogroženost in ustanovitev novih projektnih pisarn

V Levici bi podobno povečali sredstva za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih – z lestvico progresivnih subvencij glede na socialno ogroženost gospodinjstev. Kadrovsko in finančno bi okrepili Eko sklad, vse večje novogradnje pa bi morale biti po novem načrtovane za ogljično nevtralno ogrevanje, "predvsem z uporabo toplotnih črpalk ali daljinskega ogrevanja na biomaso, kjer to lahko poteka trajnostno". Sofinancirali bi solarizacijo streh, ustanovili projektne pisarne za administrativno pomoč pri izvajanju projektov sončnih elektrarn v degradiranem in industrijskem okolju, na večstanovanjskih stavbah in stavbah v javni lasti. Ponudili bi tudi ugodna posojila za večje sončne elektrarne na industrijskih, kmetijskih in javnih stavbah.

NSi: Financiranje, kjer prihodki pokrivajo investicijo

V NSi bi uvedli, kot pravijo, »nove oblike financiranja«, kjer bi prihodki pokrivali investicijo. "Mnoga gospodinjstva se za investicije v OVE ne odločajo, ker so finančno prezahtevne. Predlagamo uvedbo ugodnih kreditov in jamstvenih shem, ki bodo omogočali, da se investicija pokriva iz prihodkov ali energetskih prihrankov," pravijo v NSi. Ideja ne deluje ravno sveža, saj Eko slad že zdaj omogoča najem ugodnih kreditov za energetsko prenovo stavb, električno samooskrbo in drugo, poleg tega številne tovrstne projekte tudi sofinancira.

SD za uvedbo energetske kapice, ob energetski sanaciji tudi prezračevanje

V SD pa bi uvedli energetsko kapico s predhodnimi izračuni finančnih vplivov ukrepa na končne odjemalce. "Z energetsko kapico bi omejili končno ceno električne energije za gospodinjstva na povprečje končnih cen v državah EU glede na kupno moč in za negospodinjstva na povprečje končnih cen v državah EU glede na raven BDP," so prepričani. Sredstva bi še naprej namenjali povečanju energetske učinkovitosti javnih in zasebnih zgradb "z obvezno izgradnjo energetsko pasivnih in energijsko samooskrbnih novogradenj ter energetsko sanacijo obstoječih objektov". Predlagajo tudi ločeno rabo sanitarne in pitne vode. "Ob energetski sanaciji je istočasno potrebna tudi protipotresna sanacija in prezračevanje z energetsko rekuperacijo," še dodajajo.

nina.sprohar@styria-media.si

 
Komentarjev 14
  • Avatar Leon
    Leon 07:59 09.april 2022.

    Novinarka Dnevnika Tatjana Pihlar je objavila škandalozno namero Janševe vlade: vse je pripravljeno za izsek 60.000 hektarjev državnih gozdov. https://vezjak.com/2022/04/07/slovenski-bolsonaro-minister-nove-slovenije-bi-izsekal-eno-cetrtino-drzavnih-gozdov/#more-27756

  • Avatar MS
    MS 11:12 08.april 2022.

    Predvolilno soočenje na RTV - Slo 1 dne 07.04. 2022 Marta Kos je bila carica tega soočenja! Z jasnim in argumentiranim nastopom je povozila vse dešnjake še posebaj svojega bivšega profesorja! Nik Prebil je bil kralj tega soočenja! Z argumentiranimi ...prikaži večmi replikami je rušil nakladanja Janševih trabantov! Najbolj tragičen lik pa je bil voditelj soočenja ki ga je desno orientirano vodstv RTV potisnilo v njemu prevelike čevlje!

  • jakec1575 10:29 08.april 2022.

    SDS je zaracionalizacijo zaposlenih, pri tem ko je parkiral 6000 svojih v JS v 18 mesecih. :) Najbrz so tam parkirani od drugih strank, pa bi racionaliziral, pol pa zaposloval osnovnošolce ala pojbič.

Sorodne novice