Pod streho > Varčna hiša
2953 ogledov

Graditelji iščejo odgovore na napačna vprašanja

Gradnja hiše
Če se graditelji novih hiš še vedno sprašujejo ali naj gradijo klasično zidano ali pa leseno montažno hišo, lastniki obstoječih pa ali naj hišo energijsko obnovijo ali ne, naj le zamenjajo ogrevalni sistem, naj dodajo na fasado 10 ali 15 centimetrov izolacije, si postavljajo napačna vprašanja.

„Gradnja zidane hiše je v Sloveniji še vedno globoko zakoreninjena, ker je sinonim za trdnost in trajnost, saj naj bi klasično zidana hiša zagotavljala učinkovitejšo zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi in naravnimi nesrečami ter nudila višjo stopnjo varnosti,“ arhitektka Neva Jejčič iz Gradbenega inštituta ZRMK še vedno najbolj razširjeno gradbeno prakso pri nas.

Vendar praksa kaže, da se v zadnjih letih to splošno razširjeno mnenje počasi spreminja, „saj imajo lesene montažne hiše izboljšane tehnične in tehnološke sistemske rešitve detajlov, pri postopku izdelave pa je uvedena stalna kontrola kakovosti.“

skeletna gradnja | Avtor: Profimedia Profimedia

Vemo tudi, da imama klasična zidana in lesena montažna hiša svoje privržence, celo goreče zagovornike, pri čemer ni smiselno ene ali druge prepričevati v nasprotno. Zagotovo pa obstaja, tako kot na vseh področjih, tudi del graditeljev, ki so neodločeni, in svojo izbiro tehtajo glede na različne dejavnike oziroma prednosti enega ali drugega načina gradnje. A se s tem vprašanjem pravzaprav ne bi smeli preveč ukvarjati.

V ospredje prihaja predvsem vprašanje trajnosti gradnje

Graditi klasično zidano ali leseno montažno hišo, sploh ni več pravo vprašanje, pravi Neva Jejčič. "Okoljsko naravnanemu in ozaveščenemu investitorju, uporabniku ali kupcu se ne bi več smelo zastavljati to vprašanje, saj je treba graditi skoraj ničenergijske stavbe, v prihodnje pa trajnostne stavbe."

V dilemi ali ena ali druga namreč pogosto pozabljamo, "da mora biti načrtovanje vsake stavbe, zidane in montažne, skladno z veljavnimi prostorskimi akti in tehničnimi predpisi. Vsaka gradnja mora biti v Sloveniji potresno in požarno varna, energijsko učinkovita in ustrezati tudi ostalim zahtevam iz predpisov, predvsem pa nuditi zdravo bivalno in delovno okolje. Lastnosti vgrajenih materialov in proizvodov morajo ustrezati zahtevam produktnih standardov, imeti okoljske deklaracije, izvedba pa mora biti skladna s predpisi s področja gradnje in biti izvedena v skoraj ničenergijskem standardu."

Čez dobrih 9 mesecev le še skoraj ničenergijske hiše

Po tem datumu bo gradnja hiš tudi v zasebni lasti morala biti skoraj ničenergijska, kar pomeni predvsem izjemno majhno rabo energije za delovanje stavbe, velik del te energije bo pridobljen iz obnovljivih virov, hkrati pa bo treba upoštevati tudi stroškovno optimalne rešitve in vseživljenjske stroške, tudi razgradnjo.

Pasivna hiša | Avtor: arhiv Lumar arhiv Lumar

Še korak naprej, ki pa ni daleč, bodo trajnostne gradnje, za katere velja, "da sledijo načelu skrbnega ravnanja z okoljem in ohranjanju naravnih virov od faze načrtovanja do gradnje, uporabe, razgradnje ter ob upoštevanju ekonomičnosti naložbe in uporabe stavbe v celotni življenjski dobi." Pod okriljem projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v koordinaciji ministrstva za okolje in prostor poteka razvoj kazalnikov trajnostne gradnje … 

sNES hiša Novogradnje Pod streho Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Hiše ne gradimo le za 20 let

Zakaj je tako pomembno, da gradimo tako zelo energijsko učinkovite stavbe in v njih izkoriščamo obnovljive vire energije? Zakaj je treba opustiti stare miselne vzorce, da hiše lahko zidamo sami, tako malo čez palec, s pomočjo prijateljev in znancev? Zakaj je treba opustiti prakso gradnje, pri kateri ne le investitor temveč tudi arhitekt, pa tudi projektant na primer strojnih inštalacij preprosto zanemarijo najnovejše tehnologije tako gradnje kot vgrajenih sistemov?

Prvi odgovor je, ker hiše ne gradimo za naslednjih 10 ali 20 let, temveč za naslednjih 50 in več let. Če zdaj zgradimo tehnološko in tehnično zastarelo hišo, kako bo ta delovala čez 50 let?

Polovica končne energije le za stavbe

Drug odgovor pa se skriva v dejstvu, da je "s stavbami povezana raba polovice vse končne energije v EU in dobra tretjina vseh emisij, zato so stavbe in raba energije zanje pomemben dejavnik podnebnih sprememb," pravi dr. Marijana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK.

Tudi Slovenija se je zavezala, da bo povečala energijsko učinkovitost stavb, in to velja za novogradnje, kot obstoječe stavbe, zavezala se je tudi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Na področju stavb pa to lahko dosežemo le tako, da v prihodnje gradimo le skoraj ničenergijske hiše, kar je v resnici zaveza vseh članic držav EU, hkrati pa čim večji del obstoječih stavb celovito energijsko prenovimo in pri tem povečamo delež izkoriščanja obnovljivih virov.

Tudi prenova je lahko skoraj ničenergijska

"Že v akcijskem načrtu za skoraj ničenergisjke stavbe in v dolgoročni strategiji energetske prenove stavb je predvidena celovita, globoka prenova stavb. Vsaj tretjina od te prenove je predvidena kot sNES prenova," pravi dr. Šijančeva in doda, da "skoraj ničenergijska prenova ni futurizem, gre za sklop ukrepov, s katerimi stavbo prenovimo. Ob tem velja poudariti, da je že danes treba upoštevati trenutne zahteve PURES in zagotoviti ustrezen delež energije iz obnovljivih virov, kot so biomasa in toplotne črpalke oziroma energijsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, ki je oskrbovan z znatnim deležem obnovljive energije. Ta čas je na primer ob prenovi zanimiva kombinacija toplotne črpalke in samooskrbe z elektriko iz mikro-sončne elektrarne."

Sončna elektrarna na hiši | Avtor: arhiv Gen-i arhiv Gen-i

Pri energijski obnovi starejših hiš v zasebni lasti pa velja poudariti, da za spodbujanje bolj učinkovite stavbe, ukrepi URE in OVE in tehnologije, se le te opredeljujejo v okviru nepovratnih finančnih spodbud s strani Eko sklada. Prenovo je vedno treba načrtovati tudi s stroškovnega vidika. "Med stroškovno učinkovite scenarije prenove štejemo tiste, ki so, gledano v celotni življenjski dobi cenejši, kot če bi obstoječe stavbe vzdrževali v stanju, kot so."

Stroške je treba računati dolgoročno

Pri tem pa ne gre upoštevati le začetne naložbe toplotno izolacijo stavbnega ovoja, bolj toplotno izolativna okna, nov ogrevalni sistem in morda tudi menjavo energenta, ter druge potrebne ukrepe. Pomembno je da upoštevamo tudi stroške delovanja prenovljene stavbe na daljše rok, vzdrževanja sistemov, kako pogosto jih bo treba v tem daljšem obdobju zamenjati.

"Stroškovno najugodnejša je tista kombinacija ukrepov, ki se v življenjski dobi stavbe izkaže z najnižjimi stroški. Postopnost pri izvedbi ukrepov je pri veliko stavbah realnost, a ključno je, da se ukrepi izvajajo sistematično," še pravi dr. Šijančeva. Zato ni nič narobe, če hišo obnavljamo postopoma, le vrstni red ukrepov mora biti pravi in premišljen.  

Več o gradnji, obnovi in energiji najdete tukaj.

Komentarjev 5
  • inratjae 02:22 07.marec 2020.

    www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • haysusi 21:35 06.marec 2020.

    www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks

  • giecalte 16:28 06.marec 2020.

    www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks