Pod streho > Varčna hiša
16847 ogledov

Nas čaka še ena zadušljiva zima?

Megla v Ljubljani Ferdinando Piezzi/Alamy/Profimedia
Kurišča na drva so največji vir škodljivih PM10 delcev in s tem onesnaževalec zraka pozimi. Vsak, ki kuri na drva, lahko vsaj nekaj naredi za zmanjšanje onesnaženosti. Lahko se nauči pravilno kuriti!

Po zadnjih podatkih Arso prekomerne onesnaženosti z delci PM10 še ni, na nobeni od merilnih postaj v zadnjem času še niso izmerili povišane vrednosti. Meja še sprejemljive dnevne koncentracije PM10 delcev je postavljena pri 50 µg/m³, kot navajajo na Arso, pa je ta v enem koledarskem letu lahko presežena petintridesetkrat. 

Bližata se november in december, ko lahko pričakujemo povečane vrednosti PM10 delcev. Prometu, ki je prav tako velik onesnaževalec, se v teh dveh mesecih pridružijo še številne kurilne naprave na drva in pelete, na količino delcev pa vplivajo tudi vremenske razmere. 

Drva so najcenejši in najbolj pogost vir toplote

Da je les najbolj razširjen vir toplote za ogrevanje v Sloveniji, ni naključje. Imamo ga v izobilju in poceni je. Drva so po vseh izračunih in primerjavah najcenejši energent za ogrevanje. Zaradi uporabe lesa, predvsem drv, del pa odpade tudi na pelete, ki so vse bolj razširjeni, se Slovenija po podatkih Eurostata po deležu uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, uvršča v sam vrh med vsemi državami članicami. 

Drva | Avtor: Profimedias Profimedias
Lahko rečemo, da je to pohvalno, saj lesna biomasa spada med sprejemljive obnovljive vire za ogrevanje. A žal podatki Arso za pretekla leta kažejo, da imamo zaradi tako razširjene uporabe lesa za ogrevanje velike težave z onesnaževanjem, predvsem z delci PM10. 

Težava ni v lesu, težava je v uporabnikih peči na drva

Natančneje, težavi sta dve, prva so zastarele peči s slabim izgorevanjem, ki bi jih bilo treba že zdavnaj zamenjati. Druga pa je brezbrižnost uporabnikov, ki kurijo nepravilno ali pa uporabljajo premalo suha drva, neredko pa v kuriščih njihovih peči končajo tudi vse vrste tiskovin, plastika, tekstil …

Po podatkih Arso je v Sloveniji približno 100 tisoč malih kurilnih naprav, ki niso niti ustrezno pregledane niti vzdrževane. 

Večinoma so to stare sobne kurilne naprave, kot so neprimerne krušne peči s slabim izgorevanjem, štedilniki na drva, kaminske peči in kamini na drva. Med njimi pa so tudi 20 let in več stari kotli na drva za centralno ogrevanje. 

Tu pa nastopi težava, les se namreč zaradi neprimerne kurilne naprave in s tem nepravilnega oziroma slabega izgorevanja iz okoljsko sprejemljivega, celo zaželenega vira toplote, spremeni v enega največjih onesnaževalcev okolja. 

Plamen | Avtor: Profimedia Profimedia
Pri slabem izgorevanju se sproščajo delci PM10

Pri izgorevanju lesa se sprošča ogljikov dioksid, vendar se ga sprosti zgolj toliko, kolikor ga je bilo v lesu uskladiščenega. Ta zato ni problematičen, problematični pa so prašni delci PM10, ki se sproščajo pri izgorevanju in v dimnih plinih prisotni ogljikov monoksid ter dušikovi in žveplovi oksidi. 

Delci so tako majhni, da zaradi prodiranja globoko v pljuča škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, zato je treba zmanjšati te izpuste delcev v zrak tudi iz kurilnih naprav. Povečane emisije trdnih delcev in ogljikovega monoksida nastajajo predvsem, če se kuri les s preveliko vlažnostjo, se ga kuri v neprimernih kurilnih naprav ali pa se nepravilno kuri. 

Če nimamo možnosti zamenjati kurilne naprave, ker nam to ne dopuščajo finance, pa lahko precej naredimo s tem, da dovolj suh, kakovosten les kurimo pravilno.

Kakovosten les je sušen na zraku

Kakovosten les pomeni, da je ustrezno sušen. Drva naj ne bi vsebovala več kot 20 odstotkov vlage, še dovoljena vsebnost vlage, ki je določena z uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, pa je 25 odstotkov. Drva se morajo sušiti na zraku, za bukova velja, da bodo primerno suha v dveh letih, enako za les sadnih dreves in jesena. Hrast bo potreboval tri leta, najhitreje, že v enem letu pa se posuši les smreke in topola. 

Izbirati je treba drva z višjo kurilno vrednostjo. Največjo kurilno vrednost ima les belega gabra, 2148 kWh na prostorninski meter, sledijo pa bukova drva z 2078 kWh na prostorninski meter, ta so tudi največkrat uporabljana. Glede na kurilno vrednost bi lahko uporabljali tudi les hrasta, vendar je njegova cena zaradi drugih namenov uporabe, ki prinašajo bistveno višjo dodano vrednost, ekonomsko neupravičena. 

Kako prepoznamo nepopolno izgorevanje drv?

Prvi znak pravilnega izgorevanja je barva plamena. Če je ta temno rdeča, je izgorevanje slabo, majhni delci goriva niso zgoreli zaradi pomanjkanja kisika ali pa prenizke temperature. Delci se z dimnimi plini prenašajo v okolje, del pa se jih v obliki saj in katranskih oblog naloži na stenah kurilne naprave in dimnika. Svetel plamen pomeni sprejemljivo in modrikast plamen dobro izgorevanje. 

Plamen | Avtor: Profimedia Profimedia
Drugi kazalec je dim, če se iz dimnika vali temen dim, je izgorevanje slabo in celo nesprejemljivo. Na nepravilno zgorevanje pa kaže tudi barva pepela. Če je ta temnejše barve, v njem pa so ostanki goriva, je izgorevanje slabo, svetel pepel pa je dokaz dobrega izgorevanja. 

Na izgorevanje vpliva tudi kurišče oziroma način kurjenja

Večina malih kurilnih naprav na drva, z izjemo sodobnih kotlov z uplinjanjem, ima preprosta kurišča, v katerih običajno kurimo na način tako imenovanega pregorevanja. To pomeni, da drva naložimo kot skladovnico v kurišče in pod njimi podkurimo. Tak način je zelo razširjen, vendar z vidika dobrega izgorevanja in okoljske ustreznosti nesprejemljiv, v obsežni brošuri Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah, ki je dostopna na spletni strani MOP, piše Jože Kaplar, strojni inženir z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju.

Kurjenje | Avtor: Pinterest Pinterest
Drva v tem primeru namreč gorijo vsa hkrati, zrak in dimni plini pa so vodeni skozi celotno količino naloženih drv. „Ker se vse gorivo segreje istočasno na temperaturo zgorevanja, iz vsega goriva tudi izhajajo hlapne gorljive snovi. V kurišču v tem obdobju primanjkuje kisika za zgorevanje, veliko gorljivih plinov zato ne zgori in gredo z dimnimi plini kot škodljive emisije v obliki plinov in prahu v okolico. Ta učinek je še izrazitejši in popolnoma nesprejemljiv pri kuriščih, kjer je dovod zgorevalnega zraka reguliran v odvisnosti od temperature v prostoru, temperature peči ali medija za prenos toplote. Namreč, ko poteka najbolj intenzivno uplinjevanje drv, regulator dovoda zraka zaradi dosežene temperature omeji dovod zgorevalnega zraka, ko je sicer potrebno največ zraka za zgorevanje“.

Nalagamo manjše količine in jih zakurimo zgoraj

V teh kuriščih pravilno kurimo tako, da vanje nalagamo manjše količine drv, le toliko, da dosežemo želeno toplotno moč. Zato je treba drva vanje nalagati bolj pogosto. Zložimo jih tako, da med njimi lahko kroži zrak, kar še posebej velja za naprave, ki nimajo sekundarnega dovoda zraka. Pomembno pa je tudi, da jih ne zakurimo pri dnu, temveč da manjše trske naložimo na vrhu polen in jih podkurimo zgoraj. Pomembno je tudi, da so posamezna polena nekoliko krajša od stranic kurišča, velja pa tudi, da bolje zgorevajo razsekana kot okrogla polena. 

Tako zagotovimo, da bo zgorevanje drv potekalo od zgoraj navzdol in postopoma, zgorevalni zrak, ki bo prehajal od spodaj navzgor, pa bo zagotovil tudi dobro zgorevanje hlapnih snovi v območju plamena. Takšnemu načinu kurjenja pravimo zgornje odgorevanje. Druga možnost pa je stransko odgorevanje, pri katerem se podkuri pri strani, kar tudi omogoča, da ne zgorevajo vsa polena hkrati. Ko polena zgorijo in v kurišču ostane žerjavica, lahko naložimo nova, vendar v manjših količinah. 

Nikoli ne kurimo nič drugega kot le drva

Za prižig lesa vedno uporabljamo lesno volno ali stisnjene lesne kocke, nikoli pa ne podkurimo s papirjem ali kakšnim drugim gorljivim materialom. Ob tem velja poudariti, da v kurišču ne smemo kuriti papirja, kartona, tiskovin, z barvami, lahki in olji podelanega pohištva, vezanih plošč, tekstila, kaj šele plastike in drugih gospodinjskih odpadkov

Kurjenje | Avtor: Pinterest Pinterest
Pri kurjenju je seveda zelo pomembno, kako v kurišče dovajamo zrak. Pri sodobnih napravah je to urejeno samodejno, saj imajo primarni in sekundarni dovod zraka, pri malih kurilnih napravah, kot so krušne in lončene peči, preproste kaminske peči in štedilniki na drva, pa je treba dovod zraka regulirati ročno z odpiranjem in zapiranjem loput.

Del procesa pravilnega kurjenja in izgorevanja drv je tudi vzdrževanje kurilne naprave. Redno je treba odstranjevati pepel in očistiti kurišče, lahko tudi s posebnim sesalcem ali metlicami, vse čas morajo biti čiste in dobro prehodne tudi vse dimovodne cevi, brez katranskih oblog in saj, zato mora biti obisk dimnikarja bolj pogost, kot pri drugih kurilnih napravah. 


Več o varčni rabi energije najdete tukaj.

Komentarjev 26
  • praufo 22:55 13.oktober 2019.

    na sosednjem portalu sem bral, da v poštni nabiralnik pride na mesec za preko 2,5kg oglasov, to je papir, ki ni za kurit, pa ga folk verjetno kuri, potem pa kartoni, pa še ostala plastika in še kaj, pepel kot ...prikaži več ostane pa jsno vsebuje težke kovine, ki pa ne vemo kam gredo, ampak nekoč to pride v podtalnico, naj trgovci več poskrbijo za odjem odpadkov, ne samo žarnic, pa bo tudi tukaj en plus, ne da samo denarce štejejo, smeti so pa breme komunale, ki težo odpadkov lepo porazdeli med naročnike

  • Jambor 22:17 13.oktober 2019.

    Nekaj ne gre v račun. Če je LJ toplarna tako OK, zakaj ne pade delež PM delcev? Tisti, ki so kurili drva pred 20-30 leti, jih kurijo še danes. Kvečjemu je ta delež padel. Odkod potem PM delci? Oziroma od ...prikaži večd kod problem? A mislite, da bo rešil problem PM delcev priklop vseh stanovanj (teoretično) na toplarno? Če želite odgovor na ta vprašanja, poiščite najprej odgovor, kje se odlagajo odpadki iz toplarne, potem poizvedite, kakšne vrste so ti odpadki in nazadnje poizvedite izvor kurilnih surovin.

  • jakec1575 21:44 13.oktober 2019.

    stanje se je kljub visjim zimskim temperaturam v zadnjih 5 letih poslabsalo. Predvsem zato, ker imamo pametnjakovice, ki vedo najbolje vse o drvih. Subvencije pa ostajajo neizkoriscene v 90%, ker imamo slovenceljske pametnjakovice. Potem pa so tu se runkli, ki ...prikaži več kurijo vse, kar jim pride pod roke. V tujini velja po državah direktiva o zraku. meritve se delajo okoli objektov in ostro kazuje krsitelje. V Avstriji na podezelji dihate svez zrak

Sorodne novice