Pod streho > Varčna hiša
2087 ogledov

Za leglo teh deževnikov 20 evrov

Kalifornijski deževniki Profimedia
Dve muhi na en mah: rešitev za odpadke in gnojilo za vrt.

Kompost je idealen izboljševalec tal in počasi delujoče organsko gnojilo. Poleg tega z njim ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se kuhinjskih in vrtnih odpadkov in hkrati prihranimo pri nakupovanju dodatnih gnojil, ki so praviloma manj kakovostna in bolj agresivna.

A kako priti do njega in na kaj moramo paziti, če želimo imeti zdrav kompostni kup?

Pri kompostiranju gre za aeroben, biotični proces, zato mora biti v gmoti ves čas dovolj kisika in primerna vlaga, pravi Rok Mihelič z oddelka za agronomijo na Biotehniški fakulteti (BF). Hrana za mikroorganizme, ki delujejo v kompostnem kupu, mora biti v pravilnem razmerju, torej dovolj beljakovin proti ogljikovim hidratom – mešana prehrana, približno takšna, kot za ljudi.

Sladkorji, škrob in beljakovine so hrana za organizme, ostale snovi pa se razkrajajo počasneje

V procesu kompostiranja se, kot razloži Mihelič, kemijsko enostavne spojine, kot so sladkorji, škrob, beljakovine porabijo kot lahko dostopna hrana za organizme, ki naseljujejo kompost - tako za višje organizme kot za mikroorganizme, predvsem bakterije. Težje razgradljive substance, ki so gradniki rastlinske celične stene, kot so lignin, lignoceluloza, ligno-hemiceluloza, ligno-proteini, pa se razkrajajo počasneje, s pomočjo gliv in aktinomicet.

"Pri prebavi in presnovi se del zaužite hrane vgradi v novo rastoče organizme, del pa se mineralizira do vode, ogljikovega dioksida (oba iz komposta izhlapevata) in mineralov, ki ostajajo v kompostu," dodaja. Prav zaradi razgradnje in izhlapevanja CO₂ se pri kompostiranju znatno, za približno polovico suhe mase, zmanjša količina snovi.

 

Pozor, rezek vonj je znak za alarm

Ker minerali ne izhlapevajo, se med kompostiranjem njihova vsebnost poveča, pojasnjuje Mihelič. "Če poskrbimo, da ne pride do izhlapevanja dušika v obliki amonijaka – tega prepoznamo po rezkem vonju, ki ga hitro zavohamo – ter da se iz kompostne gmote ne izpirajo rastlinska hranila v obliki ionov (Ca, Mg, K, P), potem je povečanje vsebnosti elementov v sušini obratnosorazmerno z zmanjšanjem mase celotnega komposta," dodaja.

Na kompostnik sicer lahko po Miheličevih besedah odlagamo večino ostankov z vrta in kuhinje, praviloma pa na domači kompost ne dajemo ostankov mesa, ker lahko z njimi privabimo muhe, glodavce, pse in mačke, lahko pa celo medveda.

Kako pa je z dodatki, ki jih lahko dajemo na kompost, denimo bokashi posip?

"Dodatki so lahko koristni, sploh npr. bokashi posip, pa tudi drugi pripravki, ki vsebujejo zeolit, biooglje z algami … Te snovi koristijo aerobnim mikroorganizmom in preprečijo širjenje smradu," pravi Mihelič, ki dodaja, da lahko na kompost damo tudi apnenčasti prah (a ne apna), zelo koristne pa so tudi zdrobljene jajčne lupine. Lesni pepel je priporočljiv zgolj v majhnih odmerkih – približno 100 gramov na 100 litrov komposta.

Kalifornijski deževniki | Avtor: Profimedia Profimedia
Po svetu je razširjena tudi uporaba deževnikov, ki hitro in učinkovito predelajo organske snovi v humus, a pozor, niso vse vrste enako učinkovite. Deževnik, kot ga poznamo na slovenskih vrtovih, se v kompostnem kupu ne znajde najbolje, saj je vajen življenja v globljih plasteh zemlje.

Med najbolj priljubljene za kompostiranje pa spadajo rdeči kalifornijski deževniki, ki se poleg tega tudi izjemno hitro razmnožujejo. V enem letu lahko kalifornijski deževnik izleže do tisoč jajčec. To vrsto ljudje prodajajo celo na Bolhi – za leglo bomo odšteli okrog 20 evrov.

Tudi za tiste, ki živijo v stanovanju in bi radi na majhni površini pridelali kompost za svoje sobne, balkonske rastline, obstajajo številne možnosti. Na trgu najdemo številne zanimive rešitve malih kompostnikov, v Sloveniji je najbrž najbolj poznan Skazin Bokashi Organko, ki omogoča razmeroma hitro in učinkovito predelavo kuhinjskih odpadkov v superhrano za rastline.

Brez ostankov mesa in večjih količin mlečnih izdelkov

A Mihelič ob tem opozarja, da pri domačem, hišnem kompostiranju ne priporočajo vmešavanja ostankov mesa, niti večjih količin mlečnih izdelkov, ker bomo hitro imeli težave zaradi pojava nezaželenih organizmov in neprijetnega vonja, ki se sprošča ob razgradnji amino spojin. "Lahko se razvijejo tudi strupeni razkrojki," opozarja strokovnjak z Biotehniške fakultete. Živalske ostanke lahko kompostirajo zgolj profesionalne kompostarne.

Tudi s kompostom ne smemo pretiravati

Dušik, hranilo, ki ga imenujemo "motor za rast", je v kompostu večinoma (95-odstotno) vezan na organske spojine in je zato rastlinam zelo počasi dostopen – do njega lahko pridejo šele, ko talni mikroorganizmi z izločenimi encimi "odklenejo" organske molekule. Podobno velja za fosfor in žveplo. Drugi elementi so v kompostu v rahlo vezani obliki in jih rastline lahko dobijo tako kot iz mineralnih gnojil. Pomembno je poudariti, da je kompost dober vir mikroelementov, pravi Mihelič.

Čeprav kompost kot gnojilo deluje počasi – sproščanje hranil je v ritmu delovanja talnih mikroorganizmov –, moramo upoštevati, da se pri večletnih velikih odmerkih komposta lahko nakopiči v tleh preveč hrane, opozarja Mihelič. "Tudi s kompostom, če ga je preveč, lahko povzročimo onesnaževanje okolja z izpiranjem hranil ali izhlapevanjem toplogrednih plinov. Okvirno zadošča že 10 ton komposta na hektar letno (1 kg/m²; 50 litrov oziroma ena samokolnica na 25 m²). Bolje kot vsako leto pa ga je potrositi v trikratni količini enkrat za obdobje treh let," svetuje strokovnjak.

S kompostom obogatena tla so bolj odporna na razvoj bolezni in sušo

Ker je kompost specifično lahek (njegova volumska gostota je trikrat manjša od tal), vsebuje čvrste delce, ki se ne razpustijo v vodi v blato, zato rahlja tla in jih dela strukturno obstojna, poleg tega pa tudi poveča sposobnost tal za vezavo vode v rastlinam dostopni obliki in zmanjša nevarnost erozije, pravi sogovornik. Ker je kompost hrana za talne organizme, se z njegovo uporabo poveča količina koristnih mikroorganizmov in s tem biološka aktivnost tal. "Biološko aktivna, pestra tla omogočajo sproščanje rastlinskih hranil iz talne zaloge. Pestrost številnih razkrojevalcev organske snovi v tleh pa preprečuje prerazmnožitev patogenih organizmov, ki lahko napadajo tudi žive rastoče rastline," razloži Mihelič in poudari, da so s kompostom obogatena tla na splošno bolj odporna tako pred razvojem bolezni kot pred pojavom suše, vročinskega udara … "Odpornost celotnega agro-ekosistema se poveča," zatrjuje.

Otrok na vrtu | Avtor: Profimedia Profimedia

S kompostnim čajem lahko zalivamo mlade sadike ali poškropimo liste rastlin

Kompost je tudi vir koristnih organskih spojin, ki pomagajo pri razvoju rastlin, saj vsebuje tako imenovane biostimulanse – vitamine in rastlinske hormone, ki stimulirajo rast, začetek cvetenja, oplodnjo … Za biostimulacijo je zato uporaben kompostni čaj oziroma vodni izvleček komposta. "Že z majhnimi odmerki komposta lahko dosežemo pomembne biostimulativne učinke, recimo če s kompostnim čajem zalijemo mlade sadike ali z njim poškropimo liste večkrat v rastni dobi. Zadošča že 20 gramov suhega komposta na 10 litrov vode," še pravi Mihelič.

nina.sprohar@zurnal24.si

Balkon Nasvet Pod streho Idealna temperatura za saditev balkonskih rastlin
 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice