Pod streho > Varčna hiša
4312 ogledov

Toliko več bomo letos plačali za ogrevanje

Ljubljana 29.03.11, Celovski dvori, stanovalec, radiator, ogrevanje, foto: Benja
1/2
Benjamin Kovač
Kurilno olje se je medletno podražilo za dobro petino, cena nafte pa je bila avgusta medletno višja za skoraj 60 odstotkov.

Cene energentov na svetovnih trgih so se, kot smo že poročali, letos precej povišale, kar vpliva tudi na rast cen energentov, namenjenih ogrevanju v Sloveniji. 

Dražje kurilno olje in daljinsko ogrevanje

Medletno se je po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) najbolj, za dobro petino, podražilo kurilno olje, pri katerem se cenovna gibanja na mednarodnih trgih najhitreje prelijejo v drobnoprodajne cene. "Pomemben dejavnik rasti cen je cena nafte, ki je bila avgusta medletno višja za skoraj 60 odstotkov," pojasnjujejo. Od drugega četrtletja dalje pa so se precej okrepile tudi cene toplotne energije (daljinsko ogrevanje), ki so bile avgusta medletno višje za 13,4 odstotka, na kar je vplivala tudi rast cen emisijskih kuponov.

Dražje tudi daljinsko ogrevanje

Kot opažajo na UMAR, se postopoma krepi tudi cena plina, a je rast teh cen v košarici življenjskih potrebščin v primerjavi z rastjo na mednarodnih trgih še vedno razmeroma skromna (medletno 2,8 odstotka). "To je po naši oceni lahko tudi posledica tega, da ima del odjemalcev s ponudniki plina sklenjene pogodbe s fiksnimi cenami za daljše časovno obdobje, tako da se rast cen plina na svetovnih trgih še ni prelila v končne/pogodbene cene," pravijo.

A se cena v slovenskih plinarnah že viša, Plinarna Maribor je za Finance sporočila, da se bo povprečni strošek porabe zemeljskega plina na računu s 1. 10. 2021 povišal za 11 odstotkov. Nova cena kilovatne ure zemeljskega plina tako pri Plinarni Maribor znaša 0,03490 evra (brez dajatev) in 0,04972 z vključenimi vsemi dajatvami. Prav tako je cene plina že prvega avgusta za 11 odstotkov dvignila dvignila Energetika Ljubljana.

Vpliv energentov na inflacijo bo še močan

Cene energentov med življenjskimi potrebščinami so se avgusta medletno povišale za 11,6 odstotka, kar je k 2,1-odstotni inflaciji v tem obdobju prispevalo 1,2 odstotne točke, so izračunali v UMAR. Energenti, namenjeni ogrevanju, predstavljajo blizu 7 odstotkov košarice cen življenjskih potrebščin - približno polovico tega predstavljajo cene električne energije, ki so medletno nižje, cene ostalih energentov za ogrevanje (plin, kurilno olje, daljinska energija in trda goriva) pa so k skupni inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke.

"Prevladujoč prispevek energentov k inflaciji je izhajal iz povišanih cen goriv, namenjenih za prevoz, zaradi povišanja cen nafte. V Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2021 smo ob tehnični predpostavki cen nafte za leto 2021 pri okoli 68 ameriških dolarjev - toliko so znašale ob pripravi napovedi -  ocenili, da bo tudi do konca leta vpliv energentov na inflacijo močan in njihova rast več kot 10-odstotna," so pojasnili v UMAR.

Poleg gibanj cen nafte in drugih energentov na mednarodnih trgih, s katerimi je vedno povezana negotovost (politični dejavniki, vremenske razmere, ki vplivajo na povpraševanje in podobno) pa bodo na dejanske cene energentov v življenjskih potrebščinah vplivali tudi pogodbeni odnosi ponudnikov energentov z odjemalci in dobavitelji, še pravijo.

Ne le energenti, dražijo se tudi nepremičnine in gradbeni materiali. Več o tem na povezavi

Finančni ministri danes o strmi rasti cen energije

Finančni ministri držav v območju evra bodo danes v Luksemburgu razpravljali o strmi rasti cen energije v pričakovanju predlogov Evropske komisije za spoprijemanje s tem izzivom, predvidenih v tem tednu.

Rast cen energije je glavni dejavnik rasti inflacije. V Evropski centralni banki (ECB) ocenjujejo, da je ta pojav začasen in da se pričakuje umiritev položaja v prihodnjem letu. Ministri bodo razpravljali o vplivu zviševanja inflacije na rast in nacionalne proračune.

V Evropski komisiji izpostavljajo, da je rast cen energije povezana zlasti z rastjo globalnega povpraševanja po sprostitvi primeža pandemije in neobičajnega upada ponudbe ter ne z evropskimi načrti za zmanjšanje izpustov, kot menijo nekatere članice unije, ki nasprotujejo razširitvi evropske sheme za trgovanje z izpusti na stavbe in cestni promet.

Podpredsednik komisije Maroš Šefčovič je minuli teden napovedal, da bo komisija predloge za spoprijemanje s problemom rasti cen energije predstavila ta teden. O tem bodo na zasedanju 21. in 22. oktobra razpravljali tudi voditelji članic EU.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice