Pod streho > Varčna hiša
3535 ogledov

Trije vzorci neustrezni, v vreči pa ni vedno 15 kilogramov

Peleti Profimedia
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so že petič preverjali kakovost peletov. Med 25 vzorci so našli kar tri neustrezne, med njimi dva, ki sta »padla« v razred B.

Za 15-kilogramsko vrečo so junija odšteli od 3,29 do 5,39 evra (lani je bila najdražja 4,89 evra), vendar je treba poudariti, da na vseh prodajnih mestih nudijo popuste za nakup večjih količin. Cena ni merilo za kakovost: najbolje ocenjeni peleti v razredu A1 (German flames premium holzpellets) niso najdražji, vreča stane 4,27 evra, enako velja za zmagovalca v razredu A2 (Pellet ensa BH), vreča stane 3,88 evra.

Na testu, ki so ga tudi tokrat opravili v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, so preverjali najpomembnejše lastnosti peletov: vsebnost vode in pepela, mehansko obstojnost, gostoto nasutja, delež finih delcev ter vsebnost določenih makro- in mikrokemijskih elementov.

„Analize kakovosti peletov, ki jih izvajamo že od 2014, kažejo na izboljšanje stanja na trgu. Tokrat ni bilo vzorca, ki ga ne bi mogli razvrstiti v kakovostne razrede, kar je zelo razveseljivo. Na drugi strani pa je bilo kar 60 odstotkov vzorcev uvrščenih v najvišji kakovostni razred. Kljub boljšim rezultatom pa še vedno zaostajamo za nekaterimi drugimi trgi, saj so na primer analize peletov z avstrijskega trga potrdile, da se vsi vzorci uvrščajo v kakovostni razred A1. Smo na dobri poti, a še nismo na cilju,“ pravi dr. Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Izmerjeni razred nižji od označenega

Na podlagi izmerjenih parametrov je bilo 15 vzorcev razvrščenih v razred A1, od tega 13 z oceno zelo dobro, dva sta dobila oceno dobro, eden pa je »padel« v razred B – to je bil vzorec Arboreko, ki je bil na lanskem testu dobro ocenjen. Osem vzorcev je bilo razvrščenih v razred A2, pri čemer je eden dobil oceno pomanjkljivo (Taprav pelet' za pogret), enemu pa so že drugo leto zapored na podlagi laboratorijskih meritev določili razred B (Pellet natura Faš). 

Že lani so šestim vzorcem na podlagi laboratorijskih meritev določili nižji razred od označenega (pet vzorcev je lani iz razreda A2 »padlo« v razred B, eden pa iz A1 v A2).

Letos se je zgodba ponovila pri dveh vzorcih, zato se na ZPS sprašujejo, ali je morda zatajil nadzor certifikacijskih organov.

 „Vidno označen certifikat ENplus potrjuje, da certifikacijski organi pri izdelovalcih redno in nenapovedano preverjajo kakovost peletov.“ Na pristojni certifikacijski organ ENplus Bioenergy Europe s sedežem v Bruslju so zato naslovili vprašanje, kako pojasnjujejo omenjena odstopanja, odgovor še čakajo.

Mehanska obstojnost je še vedno trd oreh

Pri obeh vzorcih, ki sta »padla« v razred B, je bila glavna težava slabša mehanska obstojnost, ki pomeni večji delež finih delcev v skladiščnem prostoru, zaradi katerih se lahko v najslabšem primeru zaustavi  transportni polž za dovajanje peletov v kurišče. V skladu s standardom SIST EN ISO 17225-2 morajo peleti razreda A1 in A2 doseči mehansko obstojnost 97,5 odstotka. Vzorec Arboreko je dosegel 97,04 odstotka, vzorec Pellet natura Faš pa 97,41. Preostali so dobili oceno zelo dobro.

Tretji neustrezni vzorec, Taprav pelet' za pogret, je »padel« zaradi deleža pepela, ki je bil večji, kot je bilo navedeno na embalaži, poleg tega je presegal dovoljeni ostanek pepela za razred A1 (0,7 odstotka), ki je bil označen na vreči.

Peleti | Avtor: Profimedia Profimedia

V vreči ni vedno 15 kg peletov

V laboratoriju so vsako vrečo peletov stehtali – večina vreč je bila za nekaj gramov težjih, pet pa lažjih, pri čemer je občutno izstopal vzorec Eco peleti red devil: vreča je namreč tehtala le 14,11 kg. „Pri enem pakiranju se to ne pozna veliko, če pa kupimo 10 ali 20 vreč, je manko vse prej kot zanemarljiv,“ pravijo na ZPS. Omenjenemu vzorcu so zato skupno oceno zmanjšali za deset točk.

Veliko boljše označevanje

Na ZPS pravijo, da je v primerjavi s prejšnjimi leti označevanje veliko boljše. Lani je bilo brez kakršnega koli certifikata šest vzorcev, letos samo dva (Energija narave premium in N-eko peleti), obema pa so v laboratoriju izmerili kakovostni razred A1. Od 25 vzorcev jih je 17 imelo certifikat proizvajalca, večinoma najbolj prepoznavna ENplus ali DINplus (dva vzorca celo oba), šest vzorcev pa je imelo le certifikat distributerja, ki je na pogled skoraj identičen certifikatu proizvajalca, razlikuje se le v številčni oznaki. 

Certifikat proizvajalca ima denimo oznako SI 001, certifikat distributerja pa SI 303. Potrošnik težko opazi razliko, zato na ZPS menijo, da certifikat distributerja ne bi smel biti označen na embalaži: „Potrošnik lahko zmotno misli, da gre za certifikat proizvajalca, ki označuje kakovost peletov. V resnici pa samo potrjuje, da distributer skrbi za ustrezno skladiščenje in transport peletov, tudi tistih brez certifikata proizvajalca. Na to pomanjkljivost opozarjamo že tretje leto. Menimo, da bi moral biti certifikat distributerja naveden le na spletnem ali prodajnem mestu, ne pa tudi na vreči.“

Kakovost peletov slovenskih proizvajalcev je stabilna

Trg peletov v Sloveniji je zelo dinamičen. Po besedah Nike Krajnc je proizvodnja slovenskih proizvajalcev v zadnjih letih ocenjena na 110.000 ton. Lani je uvoz prvič presegel 220.000 ton, medtem ko je bil izvoz nekoliko manjši, 190.000 ton. Več kot 90 odstotkov jih izvozimo na italijanski trg, uvažamo pa jih predvsem iz Romunije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Ukrajine (več kot 60 odstotkov), tudi iz Hrvaške, Srbije, Belorusije, Ruske federacije, Italije, Nemčije in Litve.

Kakovost slovenskih proizvajalcev peletov je razmeroma stabilna. Štirje največji imajo certifikat ENplus in so tudi največji izvozniki. Manjši proizvajalci so vključeni v shemo zagotavljanja kakovosti S4Q, ki jo upravlja Gozdarski inštitut Slovenije. Nihanja v kakovosti njihovih peletov so lahko predvsem posledica surovine, ki jo večinoma kupujejo pri različnih žagah. „Kakovost je lažje zagotavljati in ohranjati, če je proizvodnja peletov neposredno povezana z lesnopredelovalnim obratom,“ pravi Nike Krajnc.

Podrobno analizo in rezultate testa peletov si lahko ogledate na tej povezavi.

Izbran tudi ponudnik skupinskega nakupa kaminskih peči 

Potrošniki, prijavljeni v skupinski nakup kaminskih peči na pelete, kampanjo, ki jo trenutno izvaja ZPS, bodo že v prihodnjih dneh po elektronski pošti prejeli obvestilo s ponudbo izbranega ponudnika. Na ZPS so k sodelovanju v skupinskem nakupu povabili večje ponudnike kaminskih peči na pelete, temeljito preučili vse prispele ponudbe, v dodatnih pogajanjih pa izborili dobro ponudbo za potrošnike in izbrali ponudnika – podjetje M Tehnika.

„Potrošnikom bomo ponudili le tiste toplozračne kaminske peči na pelete, ki so dosegle dovolj visoko oceno na testu potrošniških organizacij. Tudi tokrat, tako kot v primeru klimatskih naprav, ponudba zato ne bo vključevala cenenih modelov,“ pojasnjuje Boštjan Okorn, vodja projekta CLEAR 2.0 za Slovenijo, in dodaja: „Vsi zainteresirani potrošniki lahko še vedno oddajo prijavo na www.SKUPINSKInakupZPS.si."

Prijava je namreč pogoj za sodelovanje v skupinskem nakupu, rok za nakup kaminskih peči po pogojih skupinskega nakupa pa je do 15. 10. 2019 oziroma do razprodaje zalog. Zaloge kaminskih peči na pelete, ki jih udeleženci skupinskega nakupa lahko kupijo po pogojih, ki smo jih za njih dosegli, so omejene.

Potrošniki bodo lahko kaminske peči naročili v 40 poslovalnicah, v 6 centrih M Tehnika po Sloveniji pa si jih bodo lahko tudi fizično ogledali. Svoj interes za sodelovanje v skupinskem nakupu je do zdaj izrazilo že več kot 680 potrošnikov.

Več o varčni rabi energije in ogrevanju najdete tukaj.

Komentarjev 2
  • Avatar Leon
    Leon 16:32 17.september 2019.

    Ali gozdarski strokovnjaki ugotavljajo na osnovi lobiranja proizvajalcev ! Vse to morajo ugotavljati dimnikarske službe ! Inšpektorji MOK ugotavljajo ustreznost zraka na osnovi meritev v mestnih ali predmestnih jedrih pavšal ,kljub opozorilom da posamezniki zasmrajajo okolje v posameznih delih mesta ...prikaži več MB . Inšpektorji imajo vedno prav saj zagovarjajo stališče državnih birokratov .

  • a04fcc1478065fdf1a95135fefb1e4e18500f9f6 11:55 17.september 2019.

    Jao jao JAOOOOO!!!! Samo forštikanje materiala sem in tja, izguba energije za prevozne stroške. Namesto da bi teh 190.000 ton, kar se jih izdela doma, tudi porabilo doma in se uvozilo tistih 30.000 ton, neeee je treba večino izvoziti in ...prikaži več potem tako količino uvoziti. WTF!?!?!?! Kako nepremišljeno se ravna z energijo, da to verjet ne moreš!

Sorodne novice