Pod streho > Varčna hiša
9930 ogledov

Zato so peleti vsako leto dražji

peleti Profimedia
Poraba pelet v Sloveniji z nekaj nihanji raste, zaradi česar bi lahko pričakovali nižje cene. A je prav nasprotno.

Cene pelet z nihanji navzdol v poletnih mesecih rastejo že od lata 2017. Po podatkih o cenah, ki jih pripravlja S4Q, smo oktobra 2017 za eno tono pelet, pakiranih v 15-kilogramske vreče, v povprečju odšteli 256 evrov, novembra 2018 je bila cena 283 evrov. Trenutno je cena skoraj 300 evrov, tako kaže analiza spletnega portala peleti-ceneje.si. Glede na trende preteklih nekaj let, pa lahko v naslednjih dveh mesecih pričakujemo še nekoliko višje cene.

Podobno kot v Sloveniji so cene pelet rasle in še rastejo tudi v večini držav EU. Po podatkih evropskega združenja za pelete (European Pellets Council) je bila na primer v Nemčiji januarja 2016 povprečna cena ene tone 290 evrov, zdaj pa se približuje 315 evrom, kar lahko pričakujemo tudi pri nas. V Avstriji je v enakem obdobju zrasla iz 265 na 280 evrov, na Hrvaškem pa iz 250 na 275 evrov. 

Glede na to, da evropsko združenje v zadnjem poročilu poroča, da povpraševanje po peletih raste, skupna poraba se je od leta 2017 do 2018 povečala za osem odstotkov, od tega v gospodinjstvih za pet odstotkov, bi pričakovali, da bodo cene padale ali pa se vsaj ustalile. 

Na proizvodnjo in s tem cene pogosto vpliva vreme 

Poleti in jeseni 2017 so poplave v severovzhodni Evropi, predvsem v Estoniji in Latviji, ki sta veliki dobaviteljici predvsem surovin za proizvodnjo, ogrozile proizvajalce pelet. Poleg tega je zima takrat prišla pozno, zato je bilo oteženo tudi spravilo lesa, kar je povzročilo oteženo dobava lesa in posredno lesnih ostankov za proizvodnjo pelet. 

požar na Portugalskem | Avtor: Profimedia Profimedia

Na drugem koncu Evrope, na Portugalskem, so se istega leta spopadali z obsežnimi požari, ki so opustošili 520.000 hektarov gozdnih površin in celo dva proizvodna obrata pelet. Tudi to je izdatno vplivalo na ceno pelet, saj je Portugalska ena večjih izvoznic tega goriva v druge evropske države. 

O težavah z dobavo surovin za proizvodnjo pelet so tako poročali v Nemčiji, ki je največja proizvajalka v Evropi, prav tako tudi v Sloveniji in številnih drugih državah. Poleg tega je leto prej v Nemčiji propadel največji proizvajalce pelet. Posledica so bile seveda višje cene celotnem evropskem trgu.  

peleti proizvodnja | Avtor: Profimedia Profimedia
Povpraševanje večje od ponudbe

Leta 2018 so se razmere sicer umirile, dostop do surovin je bil zagotovljen, vendar cene kljub temu niso padle. V EU, ki je sicer še vedno največja proizvajalka pelet na svetu, proizvodnja pelet preprosto ne sledi povpraševanju. To raste hitreje od proizvodnje, čeprav je rast povpraševanja in s tem porabe manjša od pričakovane, kar potrjujejo tudi podatki o na novo vgrajenih kotlih na pelete, ki niso spodbudni, navajajo v poročilu.

pele Ogrevanje Pod streho Ogrevanje na pelete in drva je smiselna izbira

Večino izvozimo, uvažamo pa dražje pelete

Slovenija pri tem ni izjema. V letih 2017 in 2018 je 18 proizvajalcev proizvedlo 110.000 ton pelet, skupna poraba pa je bila 145.000 ton. Od tega smo jih po podatkih evropskega združenja v gospodinjstvih porabili približno 98.000 ton, ostalo pa v poslovnih stavbah in v kogeneracijah za proizvodnjo elektrike in toplote. Podatki statističnega urada RS so nekoliko drugačni, leta 2018 smo za ogrevanje in pripravo tople vode v gospodinjstvih porabili nekaj več kot 73.300 ton pelet.

Slovenska proizvodnja torej ne zadovolji povpraševanja, hkrati pa večino pelet izvozimo, za domačo porabo pa pelete uvažamo, in to po višjih cenah od slovenskih. Značilnost slovenskega trga je tudi ta, da v 80 odstotkih kupujemo pelete v 15-kilogramskih vrečah, kar pomeni, da jih plačujemo dražje, kot če bi jih kupovali ali v velikih vrečah ali celo v razsutem stanju, kar je na primer značilno za nemški trg. 

Ne kupujemo le pelete najvišje kakovosti

Zanimiv je tudi podatek o kakovosti pelet, ki jih kupujemo. Le 55 odstotkov gospodinjstev uporablja pelete kakovostnega razreda A1, 35 odstotkov pa uporablja razred A2. Za primerjavo, v Nemčiji, Avstriji, Franciji in na Švedskem v gospodinjstvih uporabljajo izključno pelete razreda A1, pa njihove povprečne cene niso toliko višje od naših, v Avstriji so celo nižje. 

Peleti Nasvet Pod streho "Nič drugega kot peleti razreda A1 ne pride v poštev"

Enega od razlogov za to lahko iščemo tudi v obdavčitvi pelet. V Avstriji je davek na dodano vrednost za pelete le 13 odstotkov, v Franciji 10, v Nemčiji pa celo zgolj sedem. Po nižji stopnji DDV obračunajo tudi v Belgiji, Latviji in na Češkem, medtem ko je pri nas stopnja obdavčitve 22-odstotna.  

Več o varčni rabi energije najdete tukaj.

Peleti Kurjava Pod streho Kurilca in pelete kupite zdaj, jeseni bodo dražji Mansarda Ogrevanje mansarde Pod streho Plinski kotli in kamini na pelete: To morate vedeti o njih in njihovi vgradnji

 

 


 

Komentarjev 6
  • sam50 09:34 27.december 2019.

    Tudi sam sem nasedel tej zgodbi o "čistem" gorivu in montiral peč na pelete-je pa to daleč od pričakovanja,da cenovno sploh ne razpravljamo-drva so zakon....

  • Snežinko 08:48 27.december 2019.

    Bučke! Če neke stvari primanjkuje potem je ni na tržišču! Medtem ko je peletov več kot dovolj, ni čakanja, naročiš in dobiš, karkoli, kjerkoli. Cene rastejo izključno zato, ker LAHKO. Ko daš enkrat noter peč na ...”nekaj” potem si vezan ...prikaži več na nabavo tega goriva in pika. Proizvajalci te imajo v šahu v vsakem primeru, pa naj bodo to peleti, drva, nafta, plin... tole izgovarjanje s proizvodnjo pa verjamejo samo res najbolj naivni.

  • tomaz17 08:23 27.december 2019.

    zato ker cene rastejo, sem pelete vrgel ven in postavil TČ !