Želite samooskrbo, pa nimate primerne strehe? To je rešitev

Pred dobrima dvema letoma so v Budanjah v Vipavski dolini postavili prvo skupnostno sončno elektrarno, zdaj pa občina Ajdovščina občane vabi, da se pridružijo novi energetski skupnosti, ki naj bi jih sestavljalo pet novih sončnih elektrarn. 

V okviru prvega pilotnega projekta so na podružnični šoli v Budanjah postavili 55,68-kilovatno sončno elektrarno, ki na leto proizvede približno 58.500 kWh električne energije, kar zadostuje za vse potrebe po elektriki sedmih stanovanjskih hiš, ki tvorijo samooskrbno skupnost. 

arhiv Gen-i

Pet elektrarn za 100 odjemalcev

Novi načrtovani projekt je  bistveno večji. Tudi tokrat bo sončne elektrarne na osnovnih šolah Šturje in Otlica, zavodu za šport, vrtcu Ob Hublju in nogometnem stadionu postavila in financirala družba GEN-I. Kot so sporočili iz občine Ajdovščina, je predvideno, da bo moč vseh petih sončnih elektrarn 870 kW, kar bo zadoščalo za priklop približno 100 stanovanj. Celotna vgradna moč bo namenjena občanom, četudi niso na isti transformatorski postaji, kot je postavljena sončna elektrarna. 

Trenutno je odprt poziv občanom, da se prijavijo v energetsko skupnost, ob tem pa na občini poudarjajo, da prijava ni zavezujoča, saj želijo le preveriti zanimanje. Občani Ajdovščine imajo namreč prednost, če se po 15. septembru, ko bodo poziv zaprli, izkaže, da zanimanja ni dovolj, pa bodo vključitev v energetsko skupnost ponudili občanom iz drugih občin. Vendar kot pravi Tina Velikonja iz urada ajdovskega župana, je zanimanje v občini veliko. 

„Predvidena je shema kot pri OVE Budanje, kjer se obračunava najem panelov in letno obračuna razlika med proizvedeno in porabljeno električno energijo,“ nam je še povedala. Občani bodo panele lahko najeli za 10, 20 ali 30 let, kolikor je življenjska doba SE. Investitor pa bo po končani življenjski dobi poskrbel za odstranitev in razgradnjo sončne elektrarne. 

Cena najema panelov še ni znana

Kolikšna bo cena najema panelov, za zdaj še ni znano, saj bo ta odvisna od števila najetih panelov oziroma višine inštalirane moči elektrarne, ki jo bodo najemali, pa pravijo v GEN-I. 

Prav tako tudi še ni znano, koliko naj bi občani z vključitvijo v energetsko skupnost znižali stroške elektrike. Tisti, ki so se vključili v prvo skupnost v Budanjah naj bi na leto prihranili več kot 100 evrov, ne da bi bili za to potrebni posegi na njihove strehe in brez začetne naložbe v samooskrbno napravo. 

Prav to je ena od prednosti skupnostnih sončnih elektrarn oziroma energetske skupnosti, saj tisti, ki se vanjo vključijo, ne potrebujejo sredstev za naložbo. 

V prihodnje več energetskih skupnosti

V Sloveniji je že nekaj podobnih skupnosti, ena od takšnih je na večstanovanjskem bloku na Jesenicah, pred tremi leti je družba Petrol na devetih objektih v Lučah namestila sončne elektrarne s skupno močjo 102 kW, iz katere elektriko dobivajo na 35 odjemnih mestih, večinoma družinskih hišah in kmetijah. 

V prihodnje naj bi bilo energetskih skupnosti več, namenjene pa so predvsem tistim, ki zaradi različnih razlogov lastne sončne elektrarne ne morejo postaviti na strehi svoje hiše ali na strehi večstanovanjske stavbe. 

Zakonodajalci so spremenili zakonske podlage, ki naj bi omogočale lažje postavljanje in delovanje energetskih skupnosti. Z uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), ki je bila sprejeta marca 2022, so nadgradili koncept skupnostne samooskrbe, saj zdaj med drugim velja, da prevzemno-predajna mesta, priključena na nizkonapetostno omrežje, niso več nujno v sklopu iste transformatorske postaje kot naprava za samooskrbo. Zato se v energetsko skupnost lahko vključijo tudi odjemalci, ki niso iz iste lokalne skupnosti, v kateri je postavljena sončna elektrarna. 

Vendar pa pri tem velja, da regulativa pri omrežninskih postavkah in drugih dajatvah veliko bolj spodbuja odjemalce, ki so v neposredni bližini elektrarn, pravijo v GEN-I. Ali drugače, prihranki pri skupnem strošku za električno energijo bodo za odjemalce iz drugih občin najverjetneje nižji.